Franja

oglàs anuncio m ; notificación f ; publicación f

reklamni oglas anuncio m publicitario; (plakat) cartel m; aviso m; (inserat) inserción f
mali oglasi (v časopisu) anuncios m pl económicos
inserirati oglas insertar (ali poner ali publicar) un anuncio (v en)
prostor za oglase (v časopisu) sección f de anuncios

òglasnīk m oglasnik, rubrika za oglase: mali oglasnik mali oglasi

okar [ó] moški spol (-ja …) živalstvo, zoologija der Augenfalter
pravi okar Heufalter, das Kälberauge
mali okar Kleiner Heufalter
ledeniški okar Gletscherfalter
rjasti okar Ockerbindiger Samtfalter
Scopolijev okar das Scheckauge, der Gelbringfalter
srebrni okar Silberner Augenfalter

olenticus 3 (olēre) smrdljiv: olentica mali odoris loca P. F.

oltár religija autel moški spol

glavni, veliki oltar maître-autel moški spol
stranski, mali oltar autel latéral

opīniō -ōnis, f (opīnārī)

1. domneva(nje), mnenje, dozdeva(nje), misel, prepričanje, vera: T., Q., Plin. iun., Col., Cels. idr., (penitus) insita, falsa, mala, vetusta Ci., non re ductus es, sed opinione Ci.; s subjektnim gen.: opinione omnium vulgi Ci.; z objektnim gen.: impendentis mali Ci. slutnja, eius diei C. o uspehu tega dneva, deorum Ci., pa tudi: de diis Ci. (po)misel, predstava. Poseb. rekla: kot vrinjeni stavek: ut opinio mea fert (est) Ci., Col. po mojem mnenju, venit mihi (adducor) in opinionem N. začenjam domnevati, prihaja mi na misel, adducere aliquem in eam opinionem, ut … Ci. pripeljati koga do tega mnenja, rem in eam opinionem adducere, ut … Ci. zbuditi mnenje, praebere opinionem timoris C. navidezno kazati strah, opinione timoris C. z navideznim strahom, pretvarjajoč se, da se bojijo, speciem atque opinionem pugnantium praebere C. navidezno zbujati mnenje, kakor da se bojujejo (da so bojevniki), subire duarum rerum opinionem L. izpostaviti (izpostavljati) se dvojni sodbi, in eam opinionem Cassius veniebat finisse bellum Caelius in Ci. ep. na Kasija je začel leteti (padati) sum, Kasija so začeli sumiti, tenet vicinitatem opinio tamquam … Suet. soseščine se drži prepričanje, (češ) da ...; occ.
a) pričakovanje, nada, up(anje): T., vicit opinionem meam Ci.; z objektnim gen.: trium legionum C. upanje, da bo dobil tri legije; s subjektnim gen.: pro Thrasybuli opinione N. kakor je Trazibul pričakoval, praeter opinionem Ci., N. ali contra opinionem (omnium) C. ali ultra opiniones omnium Iul. Val. iznenada, (povsem) nepričakovano, proti pričakovanju, contra opinionem meam Plin. iun., opinione celerius Ci. hitreje, kot se je pričakovalo, celerius omnium opinione Auct. b. Alx. kot se je sploh pričakovalo, tako tudi: opinione citius, pulchrior (pulchrius) Varr. ap. Non., Pl., Ci. ep. kot kdo pričakuje (se pričakuje, se je pričakovalo).
b) domišljija, dozdevek, blodnja, blodna misel, sum(nja): vanae religionis Cu., laetitio et libido in bonorum opinione versantur Ci. slonita na domišljenih dobrinah.

2. mnenje drugih o kom, (dober ali slab) glas, (dobro ali slabo) ime, predsodek, sloves, slava: o. et fama T. (Dial.), cupidi opinionis Q., tantae opinionis esse, ut … Sen. rh., magna est hominum opinio de te Ci. svet plemenito misli o tebi, opinionem afferunt populo (z ACI) Ci. vcepljajo narodu ugoden predsodek; s subjektnim gen.: o. Galliae C. mnenje Galcev (o Rimu), contra opinionem militum C. v nasprotju z dobrim mnenjem vojakov, nasprotno dobremu mnenju vojakov (o Cezarju); z objektnim gen.: nimia ingenii opinio N., equitum opinio singularis est C. konjeniki so na prav dobrem glasu, propter eximiam opinionem virtutis C., maximam virtutis opinionem habere C. ali summam habere iustitiae … opinionem C. na daleč slovi zaradi svoje kreposti (pravičnosti), na daleč slovi kot kreposten (pravičen) mož, virtutis opinionem capere C. pridobiti si, malignitatis opinionem vereri T. (Dial.), ne invidiae et ingrati animi adversus clarissimum civem opinionem habeat L. da ne bi bil na slabem glasu (da ne bi bil razvpit) zaradi zavisti in nehvaležnosti do najsijajnejšega državljana, da ne bi veljal za zavistnika in nehvaležneža do najsijajnejšega državljana; occ. govorica, glas: opinio erat edita in vulgus C. govorica se je bila raznesla, divulgatā opinione tam gloriosae expeditionis Iust., opinio exierat L., (exiit Suet.) (z ACI) razširila se je govorica, opinionem serere (z ACI) Iust. glas (govorico) sprožiti (sprožati), razglasiti (razglašati), raznesti (raznašati).

oposum [ó] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija družina: die Beutelratte; rod: das Opossum (paragvajski Südamerikanisches, severnoameriški Nordamerikanisches)
debelorepi oposum Dickschwanz-Beutelratte
mali oposum Zwergbeutelratte
mehkodlaki oposum Wollhaar-Beutelratte
mišji/podganji oposum die Opossummaus
pritlikavi oposum (polh vrečar) der Schlafmausbeutler
vodni oposum (vidra vrečarica) der Schwimmbeutler

opròstiv -a -o odpustljiv: -a greška; oprostiv grijeh mali greh; -ōst ž odpustljivost

òrao órla m, mn. òrlovi zool. orel, Aquila: orao krstaš zool. kraljevi orel; suri orao zool. planinski orel; orao kliktaš zool. mali klinkač; orao klokotaš zool. veliki klinkač; orao zmijar zool. kačar: orao ribar zool. belorepec, postojna; dvoglavi orao; natjerala orla zla godina da zimuje medu kokoškama včasih se moraš znajti tudi v položaju, ki bi sicer bil nesprejemljiv; astr. Orao

orel [ô] moški spol (orla …)

1. živalstvo, zoologija der Adler (planinski Stein-Adler, kraljevi Kaiser-Adler, stepski Steppen-Adler)
čopasti orel Kronadler
jezerski orel Seeadler (belorepec/postojna Seeadler, orjaški orel Riesenadler, kričavi belorepec Schreiseeadler, beloglavi jezerec der Weißkopfseeadler)
kragulji orel Habichtsadler
mali orel Zwergadler
ribji orel Fischadler

2. poetično: der Aar
v grbih: dvoglavi orel Doppeladler
nemški/avstrijski/ruski cesarski orel Reichsadler

orīgō¹ -inis, f (orīrī)

1. izvir, izvor, nastanek, začetek: N., V., O., Lucr. idr., doloris Ci., res a parva origine orta L., fontium origines H. „Nastanek“, „Prazgodovina“ (= gr. κτίσεις), naslov knjige Katona starejšega: Ci., Gell., Serv., od tod M. Cato in sextā origine Gell. v šesti knjigi svoje Prazgodovine; occ. rod, rojstvo: familiarum N., Achillis Cu. izvor od Ahila, illa clarus origine O., Sabinus modicus originis T., ab aliquo originem ducere H. ali deducere Plin. ali trahere L. izvajati (izpeljevati) svoj rod od koga.

2. meton.
a) rod, rodbina, rodovina, pleme: pulchrā origine Caesar V., ab origine ultimā stirpis Romanae generatus N. iz prastare rodbine.
b) praoče, praded, začetnik rodu: Aeneas Romanae stirpis origo V., o. Iuliae gentis Aeneas T., Cadmus o. patrum Stat., sunt huius origo Ilus et Assaracus O., filium Mannum, originem gentis conditoremque T.
c) začetnik sploh, stvarnik: melioris mundi O., Pegasus huius o. fontis O.; occ. materinska dežela, domovina, očetnjava, izvorno (materinsko) mesto: pars (sc. urbium) originibus suis praesidio, aliae (sc. urbes) decori fuere S.; pren.: Iudaea origo (prvotna domovina) eius mali T.

orsa f

1. medvedka

2. astr.
Orsa maggiore, Orsa minore Veliki, Mali medved

osa ženski spol medvedka

Osa Mayor (Menor) veliki (mali) medved (ozvezdje)

ourse [urs] féminin medvedka

la Grande ourse, la Petite ourse Veliki, Mali voz (ozvezdje)

p, P m, f (črka) p:
P maiuscolo veliki P
p minuscolo mali p; ptt
p come Padova p kot Piran (pri črkovanju); mat.
p greco pi, Ludolfovo število

p [pé] m inv.

1. (lettera) p, pi:
mali, veliki p p minuscola, P maiuscola

2. med.
vitamin P vitamina P

3. (consonante) p

p s neskl., dvaindvajseta črka latinične abecede, devetnajsta cirilske in osemnajsta glagolske azbuke, malo p, veliko P, v kemiji P simbol za fosfor, mali p. kratica za pater in p kratica za para

paglavec samostalnik
1. zoologija (žival) ▸ ebihal
2. lahko izraža negativen odnos (nagajiv otrok) ▸ csibész, csirkefogó, lókötőMali paglavec se je raje igral in potepal, kot da bi vadil. ▸ A kis csirkefogó inkább játszott és csavargott, mintsem gyakorolt volna.

paj|ek⁴ moški spol (-ka …) živalstvo, zoologija rak kratkorepec:
morski pajek Maia: die Seespinne (mali Kleine Seespinne, veliki Große Seespinne, die Teufelskrabbe)
Hyas: die Meerspinne

Pamphōlia -ae, f (Παμφυλία) Pamfílija, pokrajina v južni Mali Aziji zahodno od Kilikije: L., Ci., Mel., Plin., Stat. — Od tod adj. Pamphōlius 3 (Παμφύλιος) pamfíl(ij)ski: Ci. ep., Plin., legati, mare L., tellus Lucan.; subst. Pamphōliī -ōrum, m (Πάμφυλοι) Pamfíl(ij)ci: Ci.