Franja

cruor [krüɔr] masculin del krvi, ki se strdi

crūs, crūris, gen. pl. crūrum, n

1. krača, golen, golenica, sploh noga, krak: crus femurque Ci., cr. saucium Cu., homines singulis cruribus Plin. enonogi, crus frangere Suet. ali cadere et crus frangere Icti. nogo si zlomiti, od tod fracta hominum crura Col., toda crus (crura) alicui frangere Ci., Sen. ph., Suet. ali crura alicui suffringere Ci. komu golen(i) polomiti (zdrobiti) za kazen ali preden ga snamejo s križa, proverbii loco dici solet perire eum non posse, nisi ei crura fracta essent Ci. da (križani) ne more umreti, ne da mu prej polomijo golenice; tudi živalska krača ali noga, živalski krak: Cael., ibes … , cum sint aves excelsae, cruribus rigidis Ci., (alces) crura sine nodis articulisque habent C., crura bovis, equi V., succidere crura equo L., longa internodia crurum O., altitudo crurum, brevitas crurum, brevia crura, (prae)longa crura Plin., inmeritis franguntur crura caballis Iuv., crura frangere Icti. nogo si zlomiti (npr. o konju).

2. pren.
a) spodnji del drevesnega debla: Col., Pall.
b) crura mostne opore, mostni stebri: inepta crura ponticuli Cat. majava podstava.

cucurbite [kükürbit] féminin spodnji del destilacijskega aparata

cuilleron [kɥijrɔ̃] masculin kupičasti del žlice

cul [kü] masculin, familier zadnjica, rit; zadnji del; dno (steklenice); figuré bedak, idiot; adjectif bedast

à cul na koncu (brez sredstev)
quel cul! kakšen bedak!
ce qu'il est cul! kako je bedast!
(populaire) bas du cul, bout du cul majhen človek
coup masculin de pied au cul brca v zadnjico, žalitev
(populaire) il a le feu au cul videti je, da se mu zelo mudi
en avoir dans le cul biti izgubljen, uničen
l'avoir dans le cul doživeti neuspeh
j'en ai plein le cul čez glavo imam tega, dovolj mi je tega
baiser, lécher le cul à quelqu'un (figuré) komu v zadnjico lesti, komu rit lizati
botter le cul à quelqu'un suniti v rit koga
enlever le cul à quelqu'un pretepsti koga
faire cul sec en buvant v dušku, eks izprazniti svoj kozarec
péter plus haut que le cul (vulgairement, figuré) previsoko meriti (letati)
renverser cul par-dessus tête prekucniti
c'est à se taper le cul par terre (figuré) človek bi se valjal po tleh od smeha
tirer au cul (militaire) izmuzniti se od dela
tomber, en rester sur le cul osupniti, biti osupel

culaccio m (pl. -ci) zadnji del (zaklane živine)

culasse [külas] féminin zadnji del puške (topa); zapirač

charger par la culasse nabiti (puško) od zadaj

culata ženski spol zadnji del, (konjski) križ; (puškino) kopito

el tiro le ha salido por la culata tu se je uračunal

culot [külo] masculin

1. spodnji del nekaterih predmetov

2. žlindra (v pipi), usedlina

3. najmlajši otrok v družini; najslabši učenec v šoli

4. familier predrznost, drzen nastop

culot d'une ampoule électrique kovinski del žarnice
avoir du culot biti predrzen
il ne manque pas de culot ne manjka mu drznosti

culōtta f

1. voj. zadnji del (orožja: topa, puške ipd.)

2. zadaj napihnjene hlače

cuota ženski spol kvota, delež, določeni del; davčni prispevek; šolnina

cupolone m poveč. od ➞ cupola velika kupola; pog. kupola sv. Petra v Rimu; Santa Maria del Fiore v Firencah:
all'ombra del cupolone pren. v Rimu; v Firencah

cuspis -idis, f

1. ost, konica: asseres pedum XII cuspidibus praefixi C., acutā cuspide contos expediunt V., fractā cuspide (sc. pili) H., iaculum, cuius fuit aurea cuspis O., aeratae ali acutae cuspidis hasta O., prominet immodicum pro longa cuspide rostrum O., c. exigua, aerea, ferrea Plin., ille hastam quatere ac medicatae cuspidis ictu proelia moliri Sil., aliquem hastae cuspide in fronte vulnerare Iust.; tudi spodnji del kopjišča, konec droga z legijskim orlom, spodnji (ostnati) konec pastirske palice: alternos longā nitens cuspide gressus V., aquilifer monenti se cuspide est minatus Suet., baculi c. Plin.; črtalo na nekaterih starodavnih plugih: cuspis (vomeris) effigiem palae habet Plin.

2. occ.
a) želo žuželk: hunc (sc. scorpion) puer ut … vulnera curvatā minitantem cuspide vidit O., non enim (natura) et ipsis apibus iam cuspides dederat et quidem venenatas, … ? Plin.
b) rastlinski trn, bodica: iunci acutā cuspide O.

3. met.
a) kopje, sulica: Plin., Mart., uti cuspide, alte cuspidem gerens, cuspidem erectam quatere, sequimini cuspidem meam, infestis cuspidibus concurrere L., volnus cuspidis Ausoniae V., coniectā cuspide V., tremendā cuspide pugnax H., Achillea, Peliaca c. O.; (o sulicah ob bojnem vozu): falcatae quadrigae cuspides … velut cornua habebant L.
b) Neptunov trizob: Cl., c. triplex O., deus, aequoreas qui cuspide temperat undas O.
c) raženj: spumeus in longa cuspide fumet aper Mart.
č) prstena cev brez dna: Varr.
d) bodec = moško spolovilo: Pomp. fr.

cvetáčen (-čna -o) adj. di, del cavolfiore

cvéten (-tna -o) adj. di, del fiore; di fiori:
cvetna kita corona di fiori
bot. cvetni list petalo
cvetni prah polline
cvetna čaša, cvetni kelih calice
cvetna nožnica spata
cvetni kobul ombrella
cvetni košek capolino
cvetni lat infiorescenza a pannocchia
cvetni pecelj gambo, peduncolo
cvetni storžek strobilo in fiore
cvetni venec corolla
cvetno steblo gambo, stelo del fiore

cvetličárski (-a -o) adj. di, del fioraio; di, della floricultura

cvíček (-čka) m agr.

1. vino rosso del Dolenjsko

2. vino acetoso

cvŕček¹ (-čka) m zool. grillo del focolare (Acheta domestica)

čájnica (-e) f

1. casa da tè

2. barattolo del tè

čàmara ž, čàmārka ž (polj. czamarka) oblačilo za gornji del telesa: nije imao na sebi surku nego čamarku