Franja

rúkniti (-em) perf. glej rukati | rukniti 1

ruska fronta stalna zveza
zgodovina (v 1. svetovni vojni) ▸ orosz front
Sopomenke: vzhodna fronta

rútica¹ (-e) f dem. od ruta 1 fazzolettino, foularino

sabbatum -ī, n in sabbata -ōrum, n (hebr. beseda, gr. σάββατον ali σάββατα) sábat, sobóta, judovski dan počitka, tedenski praznik, ki so ga pozneje obhajali tudi Rimljani; v sg.: ECCL., VULG.; v pl. AUGUSTUS AP. SUET., PLIN., IUST., hodie tricesima sabbata H. (Sat. 1, 9, 69) morda prvi dan šotorskega praznika („podlopne obletnice“ = 5. dan oktobra), ki so ga Judje prav posebej obhajali, po drugih veliki molitveni ali spravni dan (= 10. dan meseca tišrija (oktobra)), imenovan veliki sabat. Nekateri slovaropisci (npr. Stowasser) navajajo citat hodie tricesima, sabbata mlaj in sabat, torej dvojni praznik; nekateri pa menijo, da si je H. ta praznik izmislil, da bi se porogal židovskemu praznoverju in hkrati tistim Rimljanom, ki so zlahka podlegali vplivom raznoraznih tujih verstev; metaf. praznik nasploh: PERS., SEN. PH., IUV., peregrina sabbata O. – Od tod

1. adj. sabbatārius 3
a) k sábatu (sobóti) sodeč, sábatski, sobóten, obsobóten: luxus SID.;
b) (o osebah) ob sábatu (sobóti) delaven, na sábat (sobóto) dejaven: non plane sabbatarius aut dominicarius, sed cotidianus est ille tentator AUG.; subst. sabbatāriī -ōrum, m (ali po drugih sabbatāriae -ārum, f) praznovalci (praznovalke) sábata (sobóte) = Judje (Judinje): MART.

2. subst. sabbatismus -ī, m (gr. σαββατισμός) obhajanje (praznovanje) sábata, sábatni (sobótni) praznik: AUG., HIER.

3. glag. sabbatizō -āre (gr. σαββατίζω) praznovati (obhajati) sábat (sobóto): HIER., TERT., VULG.

saint [séint]

1. samostalnik
religija svetnik, -ica; bogomolec (pravi ali lažni)
religija božji izvoljenec, blaženec

All Saints' Day religija vsi sveti (1. november)
departed saint pokojnik
enough to make a saint swear dovolj, da bi se še svetnik razjezil (zaklel)
enough to provoke; ali to try the patience of a saint dovolj, da bi še svetnik izgubil potrpljenje
young saints old sinners (devils) zgodnja pobožnost ni dober znak; svetnik v mladosti, grešnik v starosti; mladost se mora iznoreti
to lead the life of a saint živeti kot svetnik

2. prehodni glagol
proglasiti za svetnika, kanonizirati; imeti koga za svetega
neprehodni glagol (večinoma saint it)
živeti kot svetnik; igrati svetnika

3. pridevnik
svet (krajšava St.)
češčen kot svetnik, -ica

Saliī¹ -ōrum (-ûm H.), m (salīre; Salii torej „skakači, poskakovalci, plesalci“) sálijci, sálijski svečeniki, dve svečeniški združbi v Rimu, sestavljeni iz po 12 članov patricijskih rodbin, ustanovljeni za oskrbovanje bogoslužja Marsa Gradiva. Prvo, starejšo, je ustanovil kralj Numa Pompilij, drugo, mlajšo, pa kralj Tul Hostilij. Člani prve so se imenovali Palatīni (palatínski, palácijski), člani druge Collīni (kolínski, ker so imeli svoje središče pri Kolinskih vratih). Salijci so varovali svete ščite (ancilia) in imeli vsako leto 1., 15. in 19. marca slovesne obhode okrog Rima in rimskih svetišč ob prepevanju pesmi in plesanju z orožjem na čast Marsu (Mamuriju, gl. Māmū̆rius) in boginji Nerieni (Marsova spremljevalka in soproga); vsak obhod se je končal z razkošno pojedino: VARR., CI., L., V., H., O., CAT., LUCAN., Q., VAL. MAX. V Tiburju (Tiburtu) so salijci skrbeli za Herkulovo bogoslužje (MACR., SERV.), zato jih V. (Aen. 8, 285) omenja kot Herkulove svečenike. – Od tod adj.

1. Saliāris -e sálijski, salijárski, salijcev (gen. pl.): versŭs VARR., Saliare Numae carmen H. ki jo je uvedel Numa, ki jo je Numa dal salijcem (salijske pesmi so bile zaradi svojega starinskega jezika že v klasičnem obdobju nerazumljive; prim.: Saliorum carmina vix sacerdotibus suis intellecta Q.), saltus SEN. PH. plesanje (v orožju), ples z orožjem, sacra MACR. daritve (Marsu); metaf. sálijski = čudovit, krasen, sijajen, veličasten, obilen, razkošen, razpašen: dapes H., cenae AP., FEST., epulae AP., epulari Saliarem in modum CI. EP.

2. Salius 3 sálijski: virgines FEST.; subst. Saliae -ārum, f (sc. epulae) sálijska pojedina, sálijska gostija: AP.

santo moški spol svetnik; svetniški kip (podoba); god; vojska geslo

santo y seña geslo
santo titular svetnik zaščitnik, patron
el día de su santo na svoj god
fiesta de todos los santos, día de los santos praznik vseh svetnikov, vsi sveti (1. november)
¿a santo de qué? ¿a qué santo? s kakšno pretvezo? iz kakšnega vzroka?
no me acuerdo de él ni del santo de su nombre še v sanjah ne mislim nanj!
celebrar su santo slaviti svoj god
se durmió como un santo trdno je zaspal
rogar como a un santo kot boga prositi
tener al santo de cara imeti srečo, biti otrok sreče
tener al santo de espaldas imeti smolo, ne imeti sreče

satis, okrajšano sat (gl. sat), adv. (okameneli nom. sg. subst. *sati-s, nasičenje, sitost; prim. gr. ἄω [iz *σάω] s homerskim inf. aor. ἆσαι in fut. ἄσειν (na)sitim, ἅδην (za)dosti, ἄατος nenasiten, lat. satur, satiās, satiēs, satietās, satiāre, got. saþs = stvnem. sat = nem. satt = sl. sit, got. sōþ sitost, gasoþjan nasititi, lit. sótis sitost, sotùs sit, zlahka nasitljiv, sótinti nasititi, sl. sitost)

I. adj. indecl.

1. zadosten, dovolj(š)en, (za)dosti, dovolj; kot predik. pri pomožniku: PL., TER., TIT. AP. NON., H., SEN. TR. idr., id (hoc O.) mihi satis est CI. mi zadostuje, id sibi sat esse ad ... C., cui, si coniuret populus, vix totus s. sit LUC. FR. bi bil kos, s. est tibi praesidium in legibus CI., is numerus s. erat L., si ad arcendum Poenum consul alter s. esset L., in poenas non s. unus eris O.; satis (sat) est z inf. ali ACI kot subj.: L., LUCR. idr., s. erat respondere CI., nec vidisse semel s. est V., non s. est dixisse H., non est s. aestimare PLIN. ni mogoče dovolj ...; s kondicionalnim stavkom: PL. idr., mi s. est, si ... vitam famaque tueri incolumem possum H.; tako tudi: satis est, dum ... TER. Kot odvisni predik. pri glag. habere, credere, putare imeti (šteti) za zadostno, komu zadostovati kaj, dovolj biti komu kaj, zadovoljiti (zadovoljevati) se s čim: quando id, quod s. erat, satis habere noluit PL., neque vero id s. habuit N.; z inf.: CA., TER., LUCR., VELL. idr., nostri s. habebant discedere C., vos s. habebatis animam retinere S., si non s. habet avaritiam suam explere CI., s. habeant se defendere N., non ille s. cognosse habet O., illud notasse s. habeo Q., non s. credunt excepisse, quae relicta erant Q., dum s. putant vitio carere Q.; s kondicionalnim stavkom: si, quae similia veri sint, pro veris accipiantur, s. habeam L., s. habebant, si salvi esse possent N., s. habebam, si tenues res meae nec mihi pudori nec cuiquam oneri forent T.; s quod: IUST. idr., senatus censuit s. habendum, quod praetor iusiurandum polliceretur L. Pogosto subst. z gen.: PL., TER., Q., DIG. idr., si s. aetatis atque roboris haberet CI., s. firmitatis CI., praesidii CI., N. amicorum S., honorum, virium L., habebat enim s. eloquentiae N. precej, iam s. terris nivis atque dirae grandinis misit pater H.

2. poseb. v komp. satius bolj(š)e, koristnej(š)e, uspešnej(š)e, primernej(š)e, ustreznej(š)e; satius esse ali satius censere, credere, existimare, putare, videri z inf. in ACI: satiust (= satis est) mihi quovis exitio interire PL., plus scire satiust quam loqui servom hominem PL., mori satius esse CI., mori me satius est TER., inter feras satius est aetatem degere quam in hac tantā immanitate versari CI., id, quod neque obest neque adiuvat, satius est praeterire CORN., obrui Aetnae ignibus aut mergi freto satius illi insulae esse quam ... L., bono vinci satius est quam malo more iniuriam vincere S., satius esse in Asia quam in Europa dimicari N., nonne fuit satius tristis Amaryllidis iras atque superba pati fastidia? V., ut satius multo iam sit parēre quietum quam regere imperio res velle LUCR., satius existimans concedere quam armis contendere N., satius putaverunt in urbe eum comprehendi N., quis satius censeat absinthite vino utendum potius quam absinthio ipso? PLIN., satius tenues ducere credis acos MART., terga hostium impugnare satius visum est L.; satius est z ut: NOV. FR. idr., satius est, ut se ab uxoris congressione contineat LACT.; satius = potius „raje“ je le napačna razvozlava besedila pri VARR. (Rerum rusticarum libri 1, 2, 26) in pri PR. (3, 32(38), 31). –

II. adv.

1. (za)dosti, zadostno, dovolj (naspr. parum, minus)
a) pri glag.: PL., TER., CORN. idr., s. consequi, s. ostendere CI., te s. laudare non possum CI., s. providere S., omnibus s. compositis L.; abs.: de hoc s. CI. ali sed s. de hoc N. (sc. dictum est).
b) pri adj.: PL., TER., DIG., AUR. idr., s. honestus CI., quod supplicium s. acre reperietur in eum? CI., sed iam s. multa de causa (sc. dixi) CI., vix s. exercitatus in dicendo N., s. providens S., s. sanus, s. certus, s. gnarus CU., responsa non dabantur s. fida V., s. beatus, s. spectatus, s. inter vilia fortis H.
c) pri adv.: s. diu PL., s. bene, s. honeste CI., neque s. me commode dicere neque s. graviter conqueri posse intellego CI., s. saepe S., s. adhuc TER., L. zadosti dolgo, sic s. TER. že velja, še precej. – V pogovornem jeziku pogosto sátine ali satin (satin') = satisne: satine est id ad illam vitam? CI., satine recte? TER. ali satine salve? ali satin salvae? PL., TER., S. FR., L., FR., AUS.

2. satis agere imeti dosti opraviti (opravka) s čim, imeti težave s čim: te in somnis egi satis PL., instruebatur acies a consulibus de vi ac multitudine hostium satis agentibus GELL., satisque agerent Romani GELL.; z gen. (s čim): satis agentes rerum suarum AP.; brezos.: pugnatur acriter, agitur tamen satis CI. EP.

3. satis kot jur. t. t. = zadostna (primerna) varščina (kavcija, jamčevina, založnina), zadostno poroštvo v zvezah
a) satis cavere ICTI. ali satis dare (pisano tudi kot sklop satisdare) da(ja)ti zadostno varščino (jamčevino, založnino, poroštvo), biti porok, porokováti: CA., ICTI. idr., de satis dando te rogo, quoad eris Romae, ut tu satis des CI.; z gen. (za kaj, zaradi česa, glede česa): satis dare (satisdare) damni infecti CI. spričo škode, ki se je je bati, če bi nastala kaka škoda, fideicommissi ICTI., iudicatae pecuniae VAL. MAX.; od tod abl. satis datō (satisdatō), npr. debere CI. EP. ali promittere ICTI. z dano varščino, z danim poroštvom.
b) satis offerre zadostno varščino (kavcijo, jamčevino, založnino) ponuditi (ponujati): ICTI.
c) satis accipere (pisano tudi kot sklop satisaccipere) zadostno varščino (kavcijo, jamčevino, založnino) preje(ma)ti: PL., ICTI. idr., satis accipio, quae accipiunda sunt, satis accipiantur CA., iudicatum solvi satis accipiat; quibus a me verbis satis acceperit, isdem ipse, quod peto, satis det CI.; pren.: satis (po nekaterih izdajah sat) acceptum habere PL. = biti (za)trdno prepričan, trdno ((za)gotovo) vedeti, tako tudi: satis (po nekaterih izdajah sat) acceptum est alicui PL.
d) satis exigere ali satis petere zadostno varščino (kavcijo, jamčevino, založnino) zahtevati: ICTI.; z gen. (za kaj, zaradi česa): ne satis fideicommissi peteretur DIG.
e) satis facio -ere, gl. satis-faciō. –

III. pogosto se uporablja v zloženkah, gl. satis-acceptiō, satis-accipiō, satisdatiō, satisdato, satisdator, satis-dō, satis-faciō, satisfactiō, satisfactīonālis.

scala f

1. pl. gradb. stopnice, stopnišče:
scala antincendio, di sicurezza protipožarne stopnice
scala a chiocciola polžaste stopnice
scala mobile tekoče, premične stopnice
scala a pozzo stopnice s podestom
scala regia glavno stopnišče (v gosposkih hišah)
scala di servizio stopnice za služinčad
capelli tagliati a scala stopničasto ostriženi lasje
fare le scale pog. iti, vzpenjati se po stopnicah
salire, scendere le scale iti po stopnicah (gor, dol)

2. lestev:
scala di corda vrvna lestev
scala d'imbarco aero vkrcevalne stopnice
scala all'italiana, scala romana gasilska lestev
scala portatile prenosna lestev
scala a pioli lestev na kline
scala volante navt. (biscaglina) vrvna lestev

3. šport
scala svedese švedska lestev, letvenik

4. alpin. luska

5. tehn.
scala di misura, di misurazione skala, merska lestvica:
scala del regolo calcolatore skala logaritemskega računala

6. ekon.
scala mobile dei salari drseča lestvica (plač)

7. filoz.
scala di valori vrednostna lestvica

8. fiz.
scala termometrica, scala della temperatura temperaturna skala
scala Celsius, Fahrenheit, Kelvin, Reaumur Celzijeva, Fahrenheitova, Kelvinova, Reaumurova skala

9. geogr.
scala numerica merilo:
scala di uno a centomila merilo 1: 100.000
su piccola, su larga scala, su scala ridotta ekst. pren. v malem, v velikem, pomanjšano

10. geol.
scala sismica seizmična, potresna lestvica
scala Mercalli, scala Richter Mercallijeva, Richterjeva lestvica

11. igre
scala reale flush royal

12. mat. skala:
scala funzionale funkcijska skala
scala graduata linearna skala
scala logaritmica logaritemska skala

13. meteor.
scala dei venti vetrovna lestvica
scala Beaufort Beaufortova lestvica

14. glasba
scala musicale glasbena lestvica
fare le scale vaditi lestvice

15. alpin.
scala delle difficoltà težavnostna stopnja

scale¹ [skéil]

1. samostalnik
glasba lestvica, skala
figurativno lestvica (družbena itd.); stopnja; merilo, mera; razmerje; obseg; številčni sestav

at a scale of 1 inch to 1 mile v merilu (razmerju) 1 cola: 1 milja
in (to) scale po merilu
on a large (small) scale v velikem (majhnem) obsegu
on a scale ekonomija ob različnih tečajnih vrednostih
scale of duties carinska tabela
scale of salaries plačilna lestvica
a scale to success lestev k uspehu
large-scale map zemljevid v velikem merilu
reduced(enlarged) scale zmanjšano (povečano) merilo
social scale družbena stopnja
to live on a large scale razkošno živeti
to play (to sing, to run over) one's scale glasba vaditi skale, vaditi prste za instrument ali glas za petje
to sink in the scale zdrkniti navzdol na lestvi, v nivoju

2. prehodni glagol
(s)plezati, povzpeti se (z lestvijo figurativno)
vzpenjati se (na); določiti (merilo); dvigniti (cene)
vojska napasti, jurišati z lestvami (na trdnjavsko obzidje); risati merilo

to scale down znižati (mezde, plače)
to scale up povišati (cene)
neprehodni glagol
plezati, vzpenjati se

to scale down upasti, pasti
to scale up kvišku plezati, dvigati se

schreiben (schrieb, geschrieben) pisati (an komu, über o, mit z), napisati, spisati; Technik zapisovati, zapisati; sich schreiben pisati se; Menschen: pisati si, dopisovati si (z); Medizin gesund schreiben poslati delat; krank/arbeitsunfähig schreiben dati na bolniško, v bolniški stalež; wir schreiben heute den (1. Juni) danes smo (1. junija); man schreibt das Jahr (1968) smo v letu (1968)

scrūpulum in scrīpulum -ī, n (soobl. scrūpulus, scrīpulus iz scrūpus)

1. skrúpel, skrípel, najmanjša enota kake uteži ali mere
a) funta = 1/24 uncije = 1/288 asa (= 1.137 grama): VITR., argenti scripulum CI. EP., quinque marathri scrupula O.
b) 1/288 orala (iugerum): VARR., COL.
c) 1/24 ure: M. AURELIUS AP. FR.

2. metaf. skrúpel stopnje v astronomiji, minuta: PLIN.

Scylla -ae, f (Σκύλλα) Skíla, Scíla

1. kleč ob vhodu v sicil(ij)sko morsko ožino nasproti Haribde, zelo nevarna za mornarje: S. FR., V., PR., SEN. PH., MEL., PLIN. idr., Scylla latus dextrum, laevum inrequieta Charybdis infestant O.; metaf.: obloquiorum Scyllae SID. Pooseb. nimfa, Forkova (Phorcus) hči, ki jo je Kirka iz ljubosumnosti spremenila v pošast s psi ob spodnjem telesu: CI., V., TIB., LUCR., HYG. idr., utinam ... nos Scylla rapax canibus misisset edendos! O., cinctaque saevis Scylla rapax canibus Siculo latrare profundo (sc. dicitur) O.

2. hči megarskega kralja Niz(os)a, ki je bila za kazen spremenjena v ptiča Kirisa (ciris). Bila je zaljubljena v Minosa, ki je na svojem vojnem pohodu proti Atenam osvojil tudi Megaro in oblegal Nizejo, kamor je bil pobegnil Nizos; očetu je odstrigla rdeče lase, na katerih je temeljila njegova sreča in blaginja njegove države, ter tako zakrivila, da je oče umrl, Minos pa je osvojil Nizejo: PS.-V. (Ciris), HYG. idr., impia nec tragicos tetigisset Scylla cothurnos, ni patrium crinem desecuisset amor O. Pesniki pogosto zamenjujejo obe Skili, npr.: Scyllam Nisi, ... succinctam latrantibus inguina monstris V., quid mirum in patrios Scyllam saevisse capillos candidaque in saevos inguina versa canes? PR., per nos Scylla patri canos furata capillos pube premit rabidos inguinibusque canes O. (prim. O. Artis amatoriae liber 1, 331–332; LUCR. 5, 893).

3. Danaida: HYG.

4. ime ladje: V. (Aeneis 1, 122).

5. otok v Egejskem morju: PLIN. – Od tod adj. Scyllaeus 3 (Σκυλλαῖος) skílski (scílski), Skílin (Scílin)

1. = Forkove hčere: rabies V., undae LUCAN. ob Siciliji, antra, litus SIL., monstra STAT.; metaf.: Scyllaei obtrectatorum canes HIER.; subst. Scyllaeum -ī, n kleč Skíla, Scíla; metaf.: ne in Scyllaeo illo aeris alieni ... adhaeresceret CI.

2. = Nizo(so)ve hčere: Scyllaea rura STAT. = megarska. Subst. Scyllaeum -ī, n Sciláj, predgorje (rt) v Argolidi pri Trojzenu (Troezēn): L., PLIN.

sē-cūrus 3, adv. -ē (iz sē¹ in curā „brez skrbi“)

1. (v pozitivnem pomenu) brezskrben, brez skrbi za kaj, glede česa, nenevaren, neškodljiv, brez strahu za kaj, glede česa, neustrašen, miren, varen glede česa, poln občutka varnosti glede česa: TIB., IUST. idr., securus Temnum proficiscitur CI., securi otiosique Q., mollia securae peragebant otia gentes O., securus sit Bassus T., secure vivere VAL. MAX., me secure ac prope neglegenter exspectant PLIN. IUN., lente ac secure tulit VELL., securius divites erimus SEN. PH.; s praep.: de (glede) lingua Latina CI. EP., de bello Romano L., securior de Artaxerxe IUST., securi pro salute de gloria certabant T., aut pro vobis sollicitior aut pro me securior T., securos vos ab hac parte reddemus PLANCUS IN CI. EP., securus ab hac parte SUET., securior ab Samnitibus L., securi contra litigatores PLIN., contra proelium ineunt L., castrensis iurisdictio secura et obtusior T.; z gen.: eorum insidias AUG.; z objektnim gen.: Q., SEN. PH., SEN. TR., PLIN. IUN., STAT., VELL., AP. idr., periculi CU., periculorum L., futuri CU., O., pelagi atque mei, amorum germanae V., poenae H., famae O., dedecoris, odii, potentiae T.; z odvisnim vprašanjem: quid Tiridaten terreat, unice securus H. prav nič ne marajoč (se ne brigajoč) za to, quali perfundat piscīs securus olivo H. (prim. Epistulae 2, 1, 176); non sum securus (= curo) z ne: ne quis etiam errore labatur vestrûm Quirites, non sum securus L.; z ACI: nihil sibi posse perire securus MIN.; occ. (pre)drzen: si contumax, arrogans, securus sit Q.

2. pesn. (o stvareh in abstr.) brezskrben, nemoten, miren, v miru bivajoč, mirno uživan, boder, vesel: quies LUCR., deos securum agere aevum LUCR., otia V., vita, convivia SEN. PH., dies, mensa, merum TIB., latices V. skrbi rešujoča (utapljajoča) tekočina, summa malorum O. ki pušča človeka brezskrbnega, securos praestant ab eo metu somnos PLIN.; z objektnim gen.: sint tua vota licet secura repulsae O. naj se ne bojijo nobene zavrnitve (odreke).

3. (v negativnem pomenu) brezskrben = neskrben, nebrižen, brezbrižen, nemaren, malomaren, zanikrn: cum his tam securis solutisque Romani securi annonae T., itinerum PLIN.

4. (redko) metaf. (obj.) brez nevarnosti, nenevaren, varen pred kom, čim, zavarovan, zaklonjen, zaščiten: iram sibi esse securam PL., locus, tempus L., domūs PLIN. IUN., lectio Q., leges ... abolitae securiorem luxum fecere T. ali uberiorem securioremque materiam senectuti seposui T. manj nevarno, ut ... emitteres Catonem (sc. tragoediam) non quidem meliorem, sed tamen securiorem T., longius quidem, sed securius intuetur PLIN. IUN.; z objektnim gen.: urbis loca secura eius modi casuum T.

sedmina samostalnik
1. (del celote) ▸ hetedZa eno sedmino dihanja vašega telesa je odgovorna koža. ▸ A teste lélegzésének egyhetedéért a bőr felel.
V enem tednu mladiči zrastejo za 1 %, medtem ko samica izgubi kar sedmino svoje teže. ▸ Egy hét alatt a kölykök 1%-ot növekednek, miközben a nőstény elveszíti súlya egyhetedét.

2. (pogrebna pogostitev) ▸ halotti torPokojnikovi bližnji navzoče na pogrebu povabijo na sedmino. ▸ Az elhunyt hozzátartozói a temetésen résztvevőket meghívják a halotti torra.

sēgnitia -ae, f ali (pesn. in poklas.) sēgnitiēs -ēī, f (sēgnis) počasnost, mudljivost, zamudnost, obotavljivost, mlahavost, medlost, mlačnost, lenokrvnost, lenoba, lenost, lenivost, lenobnost, malomarnost, ravnodušnost, brezbrižnost, nebrižnost, neprizadevnost, neskrbnost, nevestnost, brezskrbnost, nemarnost; obl. segnitia: TER., L., COL., Q., VELL. idr., sine segnitia CI., cunctatione et segnitiā tempus terere T.; obl. segnities: PL., COL., SUET. idr., festinate, viri. Nam quae tam sera moratur segnities? V., in cunctatione ac segnitie perstare L.; metaf.: segnitia maris T. morska tišina, ventorum segnities COL. brezvetrje, tišina, segnities verbi PS.-Q. (Decl.) medlost.

Opomba: Pri CI. (De oratore 1, 185) najdemo v nekaterih izdajah in rokopisih obl. segnitiam, v drugih segnitiem; novejše izdaje se odločajo za obl. segnitatem (gl. sēgnitās).

seit¹ Präposition: od (seit 5 Uhr od petih, seit dem 1. od prvega); seit Adam und Eva od Adama in Eve; že (seit 3 Tagen že tri dni); že od (vermisst seit Kriegsende pogrešan že od konca vojne); seit eh und jeh že od nekdaj; erst seit šele; seit wann? od kdaj?, odklej?

sēm-is² -issis, m, redko sēmis, indecl. (sēmi in ās)

1.
a) pol asa: CORN. idr., semis quod est semias i. e. ut dimidium assis VARR., de semissibus et trientibus CI., homo non semissis VATINIUS AP. CI. EP. vreden niti beliča, cedit uncia. quid fit? semis H., quod antea semis (= semissibus) aeris ac trientibus in singulos modios dabatur ASC.
b) zlat novec, zlat pénez, nekak polzlat (polzlatnik), pol zlata (pol zlatnika): semisses aureorum LAMP.

2. polovica, pol dvanajstdelne celote
a) panem semissem ponebat supra torum PETR., semis Africae PLIN. polovica (= 6 delov).
b) kot dolžinska mera α) pol orala: COL. idr., bina iugera et semisses agri assignati L. 2,5 orala, proscindere semissem, iterare assem PLIN. β) pol (rimskega) čevlja = 6 palcev = 1/6 m: VEG. idr., duos pedes et semissem COL., sesquipedes in latitudinem, in longitudinem semisses PLIN.
c) pri opravilih s financami α) pri dediščinah 6/12 ali polovica celote: e libertorum defunctorum bonis pro semisse dextans cogeretur SUET. 10/12 namesto 6/12, semissis patrimonii ICTI. β) pri obrestih šest odstotkov (tj. 0,5 % na mesec), semissibus magna copia est CI. za šestodstotne obresti je mogoče dobiti veliko denarja, usurae semissium COL. ali (v apoz.) semisses usurae ICTI. obresti po 6 %, šestodstotne obresti, usura multiplicata semissibus PLIN.

3. pri matematikih (za katere je šestica numerus perfectus popolno število) polovica šestice, trojka, tri: VITR.

sēs-qui (iz *sēs [= semis] + -que, katerega e je oslabljen v i, pravzaprav „e(de)n in pol“, a je enica je v skrčeni besedi izpuščena)

1. adv. enoinpolkrat več, za polovico več: aut altero tanto (dvakrat) aut sesqui maior CI. za polovico večji.

2. v sklopih (npr. sesqui-modius, sesqui-pes, sesqui-hora, sesqui-iugerum) = poldrugi -a -o.

3. v zloženkah z vrstilnimi števniki = za (en) najmanjši ulomek več (tak ulomek, kolikor jih ima enakih z vrstilnim števnikom označena celota), npr. sesqui-tertius 3/3 + 1/3 = 4/3 (1 1/3), sesqui-octavus 8/8 + 1/8 = 9/8 = 1 1/8.