Franja

prae-gradō -āre (prae in gradus) (hod)iti pred kom (čim), predhoditi: extremum intra camterem ipsum praegradat Parthenopaeum Pac. ap. Non.

prae-stringō -ere -strinxī -strictum (prae in stringere)

1. spredaj zadrgniti (zadrgovati, zadrgavati), z(a)vez(ov)ati: faucem laqueo O., pollices nodo T.; metaf. utesniti (utesnjevati), ovreti (ovirati), omejiti (omejevati): quae praestringi opus sit Plin., humor (sc. gelu) praestrictus Plin.

2. spredaj oplaziti, spredaj se dotakniti: cum lecticam eius fulgur praestrinxisset Suet., vomere portam Capuae Ci.; metaf. iti mimo česa, obiti (kaj): ianuas, terras Amm.

3. metaf. (o)topiti, (o)slabiti, (o)slepiti, zatemniti (zatemnjevati): T., Plin., Q., Sen. ph., Val. Max., Lact., Amm. idr., p. oculos L. očem jemati vid, nec illius animi aciem praestringit splendor sui nominis Ci., motu corporis ingenii aciem praestringere Ci.; occ.: vites praestringere Plin. vzeti (jemati) trtam očesa.

praeter-bītō -āre (praeter in bītāre) mimo iti: abs.: at ne inter vias praeterbitamus metuo Pl.; z acc.: cave praeterbitas ullas aedis Pl.

praeter-eō -īre -iī (-īvī) -itum (praeter in īre)

I.

1. iti mimo (česa), preiti (prehajati): Pl., O., H., Cat., Tib. idr., praeteriens Ter. mimogrede; tudi pren.: praeteriens oppidum compilavit Ci. kar tako mimogrede; z acc.: Pl., H., Sen. ph. idr., hortos, domum Ci., tumulum Cu., adversarios N.; pren.: trans Ciliciam praeterit Cu. se razteza ob Kilikiji, quasi praeteriens satis faciam universis Ci. mimogrede (v govoru); occ. teči mimo česa: flumina ripas praetereunt H.

2. (časovno) preiti (prehajati), preteči (pretekati), miniti (minevati): Pl., T., Ambr. idr., praeterit aestas V., hora O.; poseb. pt. pf. praeteritus 3 pretekel, minul, prejšnji, nekdanji: O., V., H., Lucr., Q. idr., tempus Ci., Corn., Lact., aetas Ci., nox Pr., diebus decem praeteritis Varr. ko je preteklo deset dni, po preteku desetih dni, praeteritā die C. ko je rok potekel, in praeteritum (sc. tempus) Plin., Plin. iun., Suet. za (glede na) preteklost (naspr. in futurum) = ad praeteritum Sen. ph., viri praeteriti Pl. nekdanji, (že) umrli, (že) pokojni; tempus praeteritum (kot gram. t.t.) Q. pretekli čas, preteklost; subst. praeterita -ōrum, n
a) kar je preteklo, pretekle reči (stvari), preteklost, prošlost: praeterita mutare non possumus Ci., praeterita se Diviciaco fratri condonare dicit C.
b) prejšnji (predhodni) dogodki, prejšnje (predhodne) dogodbe: Vell.

3. metaf. preskočiti (preskakovati), molčati o čem, zamolč(ev)ati kaj, ne omeniti (omenjati) česa, ne povedati česa, ne govoriti o čem, pustiti (puščati) neomenjeno, ne vzeti (jemati) v poštev (ozir, misel), ne upoštevati, izpustiti (izpuščati), pustiti (puščati) vnemar: Ter., H., Plin., Vell. idr., non est praetereunda gravitas Lacedaemoniorum N., te quoque praetereo O., praetereo illa, quae praetereunda sunt Ci., praeterire aliquid silentio Ci. v govoru ne omenjati, nulla pars orationis silentio praeteriretur Cu. ni ostal brez glasne pohvale, nullum genus crudelitatis praeterire Ci. nobene vrste krutosti ne pustiti (puščati) ob strani, de Apollonio praeteriri potest Ci., nec praeteribo (z ACI) N.; z odvisnim vprašalnim stavkom: praetereo, quid tum sit actum Ci.; subst. praeterita -ōrum, n
a) izpuščene (neomenjene) stvari (reči, zadeve) se imenujejo svetopisemske kroniške knjige, ker prinašajo tisto, kar ni omenjeno v knjigah kraljev: Hier.
b) nihil in praeteritis relinquere Ci. nobene točke (njihovih naukov) ne pustiti neosvetljene = osvetliti vsako točko; occ.
a) (pri branju ali pisanju) kaj preskočiti (preskakovati), izpustiti (izpuščati): praetereas, si quid non facit ad stomachum Mart., syllabas Suet.; odtod o cenzorju, ki v senatu med branjem imenika senatorjev po cenzu koga za kazen izpusti, zaradi česar je bil tisti izključen iz senata: quattuor praeteriti sunt L.
b) opustiti (opuščati) kaj, ne storiti (narediti) česa, pozabiti (pozabljati): quae faenisices praeterierunt Varr.; z inf.: dicere Pl., sciscitari Ap.; za zanikanim glag.: praeterire non potui, quin scriberem C., Ci. ep. nisem mogel mimo, da ti ne bi pisal = na vsak način sem ti moral pisati.
c) pri delitvi daril, dediščin, služb idr. koga prezreti (prezirati), vnemar pustiti (puščati), pozabiti (pozabljati), zapostaviti (zapostavljati), ne (z)meniti se za koga, ne upoštevati koga: Pl. idr., populus solet nonnumquam dignos praeterire Ci., me quoque Romani praeteriere patres O., filium fratris (v oporoki) Ci., Philippus et Marcellus praetereuntur C. ne dobita ničesar.
d) uiti čemu, izogniti se čemu: nescis, quid mali praeterieris Ter.

4. impers. praeterit me ni mi znano, ne vem; z ACI: hoc te praeterit (ne veš) illud spectari solere Ci. —

II.

1. preteči (pretekati), prehite(va)ti koga: euros O., acri gaudet equo iamque hos cursu, iam praeterit illos V., praeterita est virgo O.

2. metaf. preseči (presegati, presezati), prekositi (prekašati): Varr., Vell. idr., iustum praeterit ira modum O., virtus tua alios praeterit O.

Opomba: Fut. praeteriet: Vulg., praeterient: Vulg.

praeter-ferō -ferre (-tulī) -lātum (praeter in ferre) mimo nesti (nositi), med. praeterferri mimo iti, mimo hiteti: simul latebras eorum improvida praeterlata acies est L.

praeter-gredior -gredī -gressus sum (praeter in gradī) mimo česa korakati, iti mimo, preiti (prehajati); abs.: ut rapiat praetergredientes Ambr.; s praep.: propter hostium castra Auct. b. Afr.; trans.: castra Ci. ep., Auct. b. Afr., ubi extremum agmen Metelli primos suos praetergressum videt S.

praeter-inquīrō -ere (praeter in inquīrere) dalje poizvedeti (poizvedovati) o čem, dalje po sledi iti čem: in negotium Amm.

praeter-meō -āre (praeter in meāre) mimo iti, preiti (prehajati); abs.: Ambr. idr., salutantum tactu praeterque meantum Lucr.; trans.: stellas Sen. ph., ripas Cl., imos pedes Cassii montis Amm., eos tractūs, Sarmatas Amm.

praeter-vertō -ere (praeter in vertere) iti mimo česa, preiti kaj: solem Plin.

praeter-volō -āre (praeter in volāre)

1. leteti mimo česa; abs.: corvus praetervolans Cu., aquila praetervolans Suet.; trans.: quem praetervolat ales Ci. (Arat.); occ. hiteti mimo česa, ob čem, peljati se mimo česa, ob čem: parvā puppe lacum Cl. mimo hiteti ob, quae (sc. hasta) medias praetervolat auras Sil.; v tmezi: praeter et volate litora H.

2. metaf. hitro iti, hiteti mimo česa, (hitro) uiti (uhajati) mimo česa, izmakniti (izmikati) se čemu, izogniti (izogibati) se čemu: abs.: praetervolat numerus Ci., occasionis opportunitas praetervolat L.; trans.: Lact., sententiae acutae non acutorum hominum sensūs praetervolant Ci., haec duo proposita (acc.) non praetervolant, sed ita dilatant, ut … Ci.

prae-vādō -ere (prae in vādere) mimo iti, preiti, metaf. biti rešen česa, znebiti se česa: Quintius dictaturam properat praevadere Sen. ph.

prae-vāricōr -ārī -ātus sum (vāricāre švedrasto hoditi)

1. po(v)prek (počez, križemkražem) hoditi, ubirati neravno pot, ne (hod)iti naravnost, zavijati (hoditi) po svoji poti: arator praevaricatur Plin. ne orje naravnost.

2. metaf. zapustiti (zapuščati) ravno pot dolžnosti, (s)kreniti z ravne poti dolžnosti, prestopiti (prestopati) dolžnost, (pre)kršiti dolžnost, grešiti (pregrešiti se) zoper dolžnost, poseb. (o odvetniku, tožniku pred sodiščem) nepošteno (proti svoji dolžnosti, malovestno, nevestno v skrivnem sporazumu (dogovoru) z nasprotno stranko) ravnati, pravdo gnati (pravdati se, opravljati odvetniško službo, opravljati nalogo tožilca): Ci., Plin. iun., Ps.-Q., Fr., Cass., Asc., Icti. idr.

precede [pri:sí:d] prehodni glagol & neprehodni glagol
iti pred kom (čim), biti pred kom (čim), zgoditi se pred čim; imeti prednost

to be preceded by (ali with) slediti komu (čemu), iti za kom (čim)
repentance must precede pardon najprej kes, potem odpuščanje

preceder spredaj iti; prednost imeti; biti višji po činu

prèlaziti -īm
1. prehajati: prelaziti preko delikatnoga pitanja, na dnevni red
2. prehajati čez: prelaziti dvadesetu godinu
3. prehajati, prelivati se: boja prelazi na plavo
4. iti čez: prelaziti granicu
5. prestopati: rijeka prelazi obalu; prelaziti neprijatelju prestopati k sovražniku; prelaziti zid
6. prehoditi, narediti pot: pri padu tijelo prelazi ...
7. presegati: prihodi prelaze troškove
8. obravnavati: na sjednici prelaziti gradu

primer [prime] verbe transitif

1. premlirati, dati nagrado, prisoditi prvenstvo

2. imeti prednost (quelqu'un pred kom), prekositi, prehiteti, iti pred, biti prvi, imeti prvenstvo; agronomie prvikrat (o)plesti

primer une vache au concours agricole premlirati kravo na poljedelskem tekmovanju
la sagesse prime la richesse pamet je boljša kot žamet
la France est primée en industrie par l'Angleterre Anglija prekaša Francijo v industriji

prō-bītō -ere (prō in bītere) naprej iti: aut me occide, illinc si usquam probitam gradum Pac. fr.

proceder naprej iti, napredovati, nadaljevati; izvirati, nastati; ravnati, postopati, vesti se; biti upravičen, biti pravomočen

proceder contra alg. sodno proti komu postopati
proceder a la elección pristopiti k volitvam
proceder con tino previdno se lotiti dela
proceder en justicia (ali judicialmente), proceder proceder ante los tribunales (contra) sodno postopati (proti)
modo (ali manera) de proceder postopek

procéder [prɔsede] verbe intransitif postopati, ravnati; iti na delo; potekati, odvijati se; sodno preganjati, nastopiti (contre proti); izvirati, izhajati (de iz)

procéder à začeti z, preiti na
procéder à une arrestation aretirati
procéder à une enquête začeti preiskavo
procéder avec prudence previdno ravnati, postopati
procéder à un vote sur glasovati o

proceed [prəsí:d] neprehodni glagol
nadaljevati pot, napotiti se (to)
figurativno nadaljevati se, napredovati; uspeti, iti po sreči, priti naprej; nadaljevati (with kaj)
nadaljevati govor (he proceeded to say nadaljeval je, nato je rekel)
ravnati, delati po načrtu; preiti (to k)
lotiti se, nameniti se (to do s.th. kaj storiti)
izvirati (from)
pravno začeti sodni postopek (against proti)

to proceed with s.th. lotiti se česa, izvesti kaj
to proceed to business lotiti se dela, začeti
britanska angleščina to proceed to a degree doseči višjo akademsko stopnjo