Franja

emigrantka samostalnik
(ženska, ki se izseli v tujino) ▸ emigráns
V Kanado je namreč prišla kot emigrantka iz Hongkonga. ▸ Kanadába ugyanis honkongi emigránsként érkezett.
Sopomenke: izseljenka

ēmineō -ēre -minuī (—) (prim. mentum, mōns)

I.

1. (ven) moleti, štrleti iz česa: Lucr., Cels., Sen. ph., Vop., ne quid emineret, ubi ignis hostium adhaeresceret C., duobus eminentibus promunturiis C., si quae vetustate radices eminebant S., nihil emineant … ungues O., sinus lunae similis, cum eminent cornua Cu. Od kod? z abl.: Dareus curru sublimis eminebat Cu. je molel kvišku, moles aquā eminebat Cu., rex aggere longe eminet Val. Fl.; z acc.: nostros montes … eminet ille locus Lact.; s praep.: ut non amplius digitis quattuor ex terra eminerent (stipites) C., columella non multum e dumis eminens Ci., ex summo temone hastae … eminebant Cu.; prim.: ita ut per costas ferrum emineret L. Kam? z adv.: huc illi stipites … ab ramis (z vejami) eminebant C.; s praep. in acc.: iugum directum eminens in mare C., hasta in partes eminet ambas O., plura spicula eminebant in adversum Cu., cervis eminentibus ad commissuras pluteorum C., eminere super murum C., belua super ipsos fluctus dorso eminens Cu., dextra omnis acies extra proelium eminens L., hastae multum ultra temonem eminentes Cu. Kje?: machina, in qua undique praeacuti stimuli eminebant Val. Max., in medio … nemore columnam eminere Cu. S čim?: ut capite paululum emineat (paxillus) Cels., eminere dorso Cu., Plin.

2. occ. (slikarsko) ospredje tvoriti: ut quaedam eminere in opere, quaedam recessisse credamus Q. — Adj. pt. pf. ēminēns -entis (kvišku) moleč, štrleč, visoko ležeč: Cels., Q., Suet. idr., oculi, genae Ci., canes Scyllae Ci., saxa Cu., eminentibus saxis nisus S., area L., (trabes) paulo … eminentiores, quam extremi parietes erant C., eminentissimus mons Fl., id, quod in montibus eminentissimum Q.; subst. neutr.: species, quae nihil habeat eminentis Ci., inaequaliter eminentia rupis L. neenake štrline na skali; occ. (slikarsko): eminens effigies Ci.

— II. pren.

1. jasno (po)kazati se, v oči bíti, viden (očiten) biti ali posta(ja)ti: quod quo studiosius absconditur, eo magis eminet Ci., quorum eminet audacia Ci., toto ex ore crudelitas eminebat Ci., quae (altitudo animi) maxime eminet contemnendis … doloribus Ci., cum pigritia et desperatio in omnium vultu emineret L. sta se vsem brala z obraza, eminet ante oculos, quod petis, ecce tuos O., per verba vulgi vox eminet una O. iz besed … zveni le en glas, etiam in voce sceleris atrocitas eminet Cu., vox tamen Alcimedes planctus super eminet omnes Val. Fl. je razločen izmed … , in quorum ore amor eminebat Sen. ph., sententiae ipsae magis eminent Q., primum metus eius, mox gaudium eminuit Plin. iun.

2. na vrh priti (prihajati): vix ex gratulando miser iam eminebam Pl.

3. (navzven) stremeti, stremeti za čim: si iam tum, cum erit (animus) inclusus in corpore, eminebit foras Ci., animus in futura eminens Sen. ph.

4. izkaz(ov)ati se, odlikovati se, prekašati koga, kaj: Sen. rh., Fl., Aur., Eutr., libenter de iis detrahunt, quos eminere vident altius N., eminet vis, potestas nomenque regium Ci., tantum eminebat virtus L., legendus, qui eminebat Vell., claritudine eminuit Vell., Philippicas (orationes) Demosthenis iisdem eminere virtutibus Q., multarum artium scientia … eminet et excellit T.; s praep.: Demosthenes unus eminet inter omnes in omni genere dicendi Ci., in his omnibus eminuit Plato Q., robore corporis super ceteros eminens Cu., supra eam (veritatem) eminere visus est Sen. ph. Od tod adj. pt. pr. ēminēns -entis izvrsten, izbran, odličen, izreden, nenavaden: Q., eminentior illorum temporum eloquentia T., eminentes oratores T., quinqueremis inter ceteras velocitate (abl. causae) eminens Cu.; subst.: sinistra erga eminentes interpretatio T. zoper odlične osebe. „Eminentissimus“ „preodlični“, v času rimskih cesarjev naslov, ki sta ga imela praefectus praetorio in magister militum: Cod. I. — Adv. komp. ēminentius odličneje, zavzeteje: Amm., Aug., eminentius natus Sid. plemenitejšega rodu.

ēmittō -ere -mīsi -missum

I.

1. ven poslati, odposlati (odpošiljati), razposlati (razpošiljati), odpraviti (odpravljati): tabulas emisi in omnīs provincias Ci., emittat ad me, qui obsignent Ci. ep., exercitum in Asiam emittere N., in lucem Stygiis emissa tenebris V.; (o knjigah): elegos emittere H. izdati, librum H., Q., Suet., Plin. iun.; voj.: essedarios ex silvis emittere C., cohortes ex statione C., in hostem emitti L., Cu., pabulatum emittitur nemo C., duabus portis omnem equitatum emisit C.; prim.: quibuscum tamquam e carceribus emissus sis Ci. si udrl.

2. occ.
a) (puščice, strele) metati, zadegati, streljati: Q., Iuv., emittere pila C., tela Ci., iacula S., sagittas Cu., manu emittere spicula, hastam, iaculum V., saxa in aliquem L., Cu., fulmina Ci.; pren.: aculeum in aliquem emittere Ci., L. koga zbosti, emittere facete dictum, maledictum Ci. izustiti, voces temere ab accusatore emissae Ci. besede, ki jih je tožnik nepremišljeno spustil iz ust, et semel emissum volat irrevocabile verbum H. izrečena beseda.
b) (kaj tekočega) izpustiti (izpuščati): Col., Suet., aquam ex lacu emittere L., aquae flumen emittunt Cu., lacus emissus Ci., izpraznjeno jezero, sanguinem emittere venis Plin. kri puščati, lacrimas emisit obortas O. razjokal se je; prim.: ova emittere Plin. leči.
c) (glas) od sebe da(ja)ti, oglasiti se, iz(pre)govoriti: Lucr., Q., Suet., cur cogis eum hanc vocem (besedo) emittere? Ci., moriere, si vocem emiseris L.; prim. še: se animam statim emissurum N. da bo dušo spustil, izdihnil.

3. izgnati, pregnati, spoditi: L., Catilinam ex urbe emisimus Ci., quod illum emiserim potius quam quod eiecerim Ci., ex domo pontificis maximi emissus Ci. „ven vržen“, ea oratione Catilinam emisi Ci.

— II.

1. izpustiti (izpuščati): agnos foras Pl., plerosque celant et noctu per vallum emittunt C., leonem emittere Cu., emissa hiems V. Od kod? z abl.: emisit caseum ore Ph., praeoptabant scutum manu emittere C. proč vreči, odložiti; s praep.: ex iudicio gratiā emitti Ci., ex eo loco ancillarum beneficio emissus est Ci. je ušel, emissa de manibus res est L. se je izmuznila, hostem de (ex) manibus emittere Ci., L. sovražniku dati priložnost, da uide; pren.: certamen manibus emittere L.

2. occ.
a) (ujetnike) izpustiti, osvoboditi: emissus est e carcere Pl., Ci., Apollonium de carcere emitti iubet Ci., ex vinculis emittere Pl., Ci., e custodia emittere Ci., N., L., ludet favis emissa iuventus V. (o zalegi čebel).
b) (osebe iz kakega pravnega razmerja) pustiti, oprostiti, osvoboditi: manu emittere aliquem Pl., L., Plin. iun., tudi samo emittere aliquem Pl., Ter., manu emittere servum L., adoptatos T.; pa tudi: librā et aere liberatum debitorem emittere L. prostost dati dolžniku, ki je plačal.
c) voj. vojne ujetnike izpustiti, oprostiti: eos ex obsidione emittere L., iugum, sub quod emissi essent L. izpod katerega so bili izpuščeni.

ēmoveō (exmoveō) -ēre -mōvī -mōtum

1. spraviti (spravljati) iz česa, prepoditi, spoditi iz česa: Antiochum ultra iuga Tauri emostis (= emovistis) L. Od kod? z abl.: arma tectis V. orožje iz hiše spraviti, odstraniti, milites emoti aedificiis L., emotis curiā legatis L., loco emovere H.; s praep.: multitudinem e foro L., lictores de medio plebem emovent L.

2. occ.
a) vzdigniti iz česa: emoti procumbunt cardine postes V. sneti s tečajev, emota tridenti fundamenta (maris) V. vzburkane (morske) globočine, emovere terram, solum Col. prekopati, izkopati, razkopati, pontum Sil. vzburkati, od tod tudi tempestates emovere Lucr.; tecta quasi sedibus suis emovere Plin. iun.
b) izpahniti, izviniti: coxam P. Veg., emoti articuli Sen. ph., extorta aut eiecta de locis suis Sen. ph.

3. pren.
a) mens emota Sen. ph. zmeden.
b) prepoditi, pregnati, odgnati, odpraviti: suom nomen omne ex pectore exmovit meo Pl., emovere curas dictis V., pestilentiam ex agro Romano Formula ap. L., culpas H. izbrisati, emovit veterem mire novus (morbus) H.

empacar [c/qu] zamotati, zapakirati, zaviti (v)

empacarse ves iz sebe biti

Empedoclēs -is (-clī Ap., Gell.), acc. -ea, -ēn, -em, m (ἐμπεδοκλῆς) Empedokles, slavni grški filozof in pesnik iz Agrigenta na Siciliji ok. l. 450, Gorgijev učitelj: Ci., Lucr., H., Q. idr. Mit, da je skočil v vulkan Etno, je najbrž nastal iz napačnega izvajanja njegovega imena: ἐμπεδᾶν = skočiti v kaj. Adj. Empedoclēus 3 (Ἐμπεδόκλειος) Empedoklov: Ci.; subst. pl. Empedoclēa -ōrum, n Empedoklovi nauki: Ci.

employment [implɔ́imənt] samostalnik
posel, služba, zaposlitev

out of employment brezposeln
to throw out of employment odpustiti iz službe
employment exchange (ali bureau) borza dela
to be in employment biti zaposlen

emporarbeiten: sich emporarbeiten utreti si pot navzgor, figurativ napraviti iz skromnih začetkov kariero

ēmungō -ere -mūnxī -mūntum (ē, mungere, indoev. kor. meuk, meug sluz, mokra nesnaga; prim. lat. mūcor plesnoba, mūcus sluz, mūgil [riba] smrkavica, gr. μύσσω = lat. emungo, gr. μυκτήρ nozdrv, gr. μύξα sluz, nos)

1. usekniti (usekovati), med. usekniti (usekovati) se: emungere se Corn., Suet., eam sunt consecuti corporis siccitatem, ut neque spuerent neque emungerentur Varr. ap. Non., emungi cubitis (ob komolce) Corn., saepe emungeris Iuv., (homo) emunctae naris H., Ph. tenkega nosu = človek, ki hitro najde napake drugih.

2. pren.
a) tu ut oculos emungare ex capite per nasum tuos Pl. da se ti oči izbijejo iz glave.
b) „komu kaj iz nosa izvleči“ = ukaniti koga, prevarati koga, vzeti mu kaj: aliquem Pl., Luc. ap. Non., emungere aliquem argento Ter., miserum me auro esse emunctum Pl., Pythias, emuncto lucrata Simone talentum H.

Opomba: Sinkop. pf. act.: ēmūnxtī (= ēmūnxisti) Pl.

en¹ (-a, -o)

1. glavni števnik ein, eine ein, v samostalniški rabi:
eden einer, eine, eines
en in pol eineinhalb, anderthalb
ena eins
en funt bankovec: die Einpfundnote
ena marka kovanec: das Einmarkstück
ena, dva, ena, dva eins, zwei, eins, zwei
en, dva, tri (bliskovito) ruck, zuck
pri (športnih) rezultatih: ena proti nič/ena/dva eins zu null/eins/zwei
ura: ura je ena es ist ein Uhr
ob enih um ein Uhr, um eins
četrt na eno (ein)viertel eins
pol enih halb eins
v eni vrstici/dejanju/zvezku, z enim konjem/oknom/ročem
z enimi vrati
z eno lupino/nogo/roko/struno ein-: einzeilig/einaktig/einbändig/einspännig/einfenstrig/einhenkelig/eintürig/einschalig/einbeinig/einarmig/einchörig
v eni disciplini Einzel-
(zmaga der Einzelsieg, zmagovalec der Einzelsieger); za eno osebo: Einzel- (soba das Einzelzimmer, vstopnica die Einzelkarte)
gospodinjstvo za eno osebo der Einpersonenhaushalt
družina z enim staršem die Einelternfamilie
stanovanje iz ene sobe die Einraumwohnung
samo na eni strani rokopis: einseitig
eno in isto eins und dasselbe
polet v eno smer der Hinflug/Rückflug ➞ → dan, glas, kos, mah, mož, lastovka, noga, oseba, sapa, stran, zmaga, uho, primazati, pripeljati, staviti

ēn,

1. interj. (iz *estne? ali je tako? ali res tako?), le pred vprašalnimi stavki = ali pač? ali?: en umquam adspiciam te? Pl., en ibi quidquam nasci putas posse? Varr., en hoc illud est, quod antea dixi? Ci., en quid ago? V., en erit umquam ille dies? V., en haec promissa fides est? V., en umquam aliquot, mea regna videns, mirabor aristas V., en quid agis? Pers., en umquam liberi militaturi essent L.

2. demonstr. (= gr. ἤν) glej! evo! tu imaš (imate)! z nom.: en illae aedes Pl., en ego Pl. tu sem, en crimen, en causa, cur regem fugitivus accuset Ci., en illa, illa, quam saepe optastis, libertas S., en Priamus V., en vester Ascanius V., en dextra fidesque V., ipse en ille nostris decoratus insignibus … incedit L., en ego vestra parens O., en Varus T.; iron.: en ego victa situ V.; z acc.: en causam, cur lex ferretur Ci., en quattuor aras V.; z ACI: en thalamos ardere iugales Val. Fl.; pred povednim stavkom: en habes virum dignum te S., en, ait, en adsum O., en, ait, en adsum praereptae coniugis ultor O., en quantum Tiberis … ambit Lucan.; z etičnim dat.: en perfecta tibi discordia V.; z odvisnim vprašanjem: en quo fretus sim Ter., en ad quem legatos mittamus Ci., en cur magister eius ex oratore arator factus sit Ci.

3. pri imp. (menda iz *eisne ali greš?) daj! dajte! hajdi! hajdite!: en accipe V., tostos en adspice crines O., adspicite en O., en age Pr., Sil., en incipe, en perage Sen. ph.

ēnatō -āre -āvī (—) ven plavati, izplavati, plavajoč se rešiti: Vitr., Auct. b. Alx., Ph., Sen. ph., Ap., si fractis enatat exspes navibus H., qui occulti enataverant Cu.; pren.: habere se videntur angustius: enatant tamen Ci. vendar si pomagajo iz svojega položaja, ex naufragio patriae salvus nemo potest enatare Corn.

encaje moški spol vložek, vstavek; čipka

encaje oro zlata rezerva
encajes de seda svilene čipke
encajes de tul čipke iz tila

endivij|a ženski spol (-e …) agronomija in vrtnarstvo die Endivie- (poletna Sommerendivie)
solata iz endivije der Endiviensalat

Endymiōn -ōnis, m (gr. Ἐνδυμίων) Endimion, Jupitrov sin, lep mladenič, ljubljenec boginje Selene (lune), ki je prišla iz nebes in ga spečega poljubila na gori Latmu. Od tedaj je brez miru taval po svetu. Po drugem mitu spi na tej gori večno spanje: Ci., O., Pr. idr., od tod Endymionis somnus Ci. = večno spanje; apel.: Endymiōn = lep, ljubljen mladenič: Iuv., Ap. — Od tod adj. Ēndymiōnēus 3 Endimionov: sopores Endymionei Aus. = večno spanje.

enfance [ɑ̃fɑ̃s] féminin detinstvo, otroška doba (leta), otroštvo; otročad, otroci; figuré začetek

dès sa plus tendre enfance že od mladih nog
enfance délinquante mladostni prestopniki
ami masculin d'enfance prijatelj iz mladih let
protection féminin d'enfance varstvo, zaščita otrok
souvenirs masculin pluriel d'enfance spomini iz otroških let
fonds masculin d'aide à l'enfance des Nations Unies fond za pomoč otrokom pri Združenih narodih
être encore dans son enfance biti še v povojih
c'est l'enfance de l'art to je zelo preprosto, to je lahkó narediti
sortir de l'enfance odrasti
tomber en enfance, être en enfance pootročiti se, biti otročji

enfant [ɑ̃fɑ̃] masculin, féminin otrok; fantek, dekletce; potomec; figuré, familier naivna oseba; figuré rezultat, produkt

les enfants d'Apollon pesniki
enfant d'amour nezakonski otrok
enfant adoptif adoptiran otrok
enfant de la balle otrok, vzgojen v očetovem poklicu (zlasti igralskem)
enfant conçu (juridique) telesni plod
enfant de chœur ministrant; figuré naivnež
enfant gâté razvajen otrok, razvajenček, miljenček, pestovanec; figuré ljubljenec
enfant légitime zakonski otrok
enfant né pendant la guerre vojni otrok
enfants pluriel jumeaux dvojčka
enfant du premier lit otrok iz prvega zakona
enfant au maillot dete v povojih
enfants pluriel de Marie (religion) dekliška Marijina kongregacija
enfant à la mamelle dojenček
enfant naturel nezakonski otrok
enfant prodige čudežni otrok
l'enfant prodigue (religion) izgubljeni sin
enfant terrible jezikav, blebetav, preglasen, »gr

enfuir, * s' [ɑ̃fɥir] zbežati, pobegniti, uteči; figuré izginiti

enfuir devant le danger, de peur zbežati pred nevarnostjo, iz strahu
enfuir à toutes jambes zbežati na vrat na nos
le temps s'enfuit čas beži
le prisonnier s'est enfui ujetnik je pobegnil

engaño moški spol prevara, zvijača; neresnica

deshacer un engaño koga iz zmote spraviti
es engaño to je zlagáno

ēniteō -ēre -nituī (—)

1. svetiti se, zasvetiti se iz česa, posvetiti se iz česa: fruges enitent Acc. ap. Ci., enituit inpulso vomere campus V. (ker je pravkar razorana), enitet myrtus Cat., enitet caelum Gell. se je zjasnilo; z abl.: tantum egregio decus enitet ore V.

2. pren. izkaz(ov)ati se, odlikovati se: Q., Petr., Plin. iun., Iust., Amm. idr., Athenae prope cunctis gentibus enitebant Ci., quo in bello virtus enituit egregia M. Catonis Ci. se je sijajno pokazala, Crassi magis enitebat oratio Ci., felicitatem virtutemque enituisse L., sive locus … poëtico cultu enituit T.