Franja

elektrarna samostalnik
(objekt za proizvodnjo elektrike) ▸ erőműPovezane iztočnice: atomska elektrarna, jedrska elektrarna, mala elektrarna, nuklearna elektrarna, plinska elektrarna, sončna elektrarna, vetrna elektrarna, vodna elektrarna

element¹ [ê] moški spol (-a …) das Element (tudi matematika); (člen) das Glied; (sestavni del) das Bauelement, der Baustein (logični Logikbaustein)
gradbeni element das Bauteil
(montažni Fertigbauteil); das Stück (montažni dimniški Kaminformstück), -element (dekoracijski Dekorationselement, gorivni Brennelement, Brennstoffelement, higrometrski [Feuchtigkeitsmeßelement] Feuchtigkeitsmesselement, konstrukcijski Konstruktionselement, krmilni Steuerelement, merilni [Meßelement] Messelement, ničelni Nullelement, oblikovni Formelement, ogrevalni Heizelement, okrasni Schmuckelement, stikalni Schaltelement, stilni Stilelement, strojni Maschinenelement, strukturni Strukturelement, suhi Trockenelement, tirni Bahnelement, tiskovni Druckelement, uparjalni Verdampferelement, vezni Verbindungselement, Voltov Volta-Element, življenjski Lebenselement)
opečni element der Formstein
nosilni element das Tragwerk
gradnja z montažnimi elementi die Fertigbauweise
kuhinja iz elementov die Anbauküche
figurativno biti v elementu in seinem Element sein

éléphant [elefɑ̃] masculin slon; familier debela oseba s težko hojo

l'éléphant barète, barrit slon trobenta
il a une mémoire d'éléphant on je zamerljiv, ne pozabi nikoli, če mu je kdo kaj slabega naredil
être comme un éléphant dans un magasin de porcelaine obnašati se kot slon v trgovini s porcelanom
faire d'une mouche un éléphant (familier) iz muhe narediti slona

ēliciō -ere -licuī (ēlexī Arn.) -licitum (ē in lacere)

1. izvabiti (izvabljati), izmamiti (izmamljati), premotiti koga, da razodene skrivnost, resnico idr.; z acc. personae: Pl., Plin. iun., elicit Archelaum matris litteris T. vabi k sebi, elicere hostem ex paludibus et silvis C., hostem citra flumen, in suum locum, in locum iniquum, ad dimicandum C., extra muros Cu., hostes in insidias Hirt., hostes ad (in) proelium L., T., vatem ad colloquium L., propositis praemiis ex civitatibus sociorum optimum quemque Ci., eum ad disputandum Ci.; z acc. rei: Lucr., Plin., Iuv., lacrimas Pl., onyx eliciet cadum H., elicere venas fontis O., arcana eius elicuit L., elicere veritatem T., in qua quaestione dolor veram elicere vocem possit Ci., elicere responsum L., Q. odgovor izsiliti, consilium Ci., quid agam Ci., verbosiores epistulas N.

2. occ. (z zaklinjanjem) priklicati: cum inferorum animas elicere soleas Ci., elicere Manes H., infernas umbras carminibus T., fulmina L., iovem caelo (iz nebes) O., aquas pluvias O. dež pričarati, numina Tib., Lucan., Sil., Stat.

3. pren. spraviti (spravljati) iz česa: elicere e terrae cavernis ferrum Ci. železo pridobivati, levi ictu cruorem T. storiti, da priteče kri; pesn.: ut hostium sanguis eliciatur suo Ci.; occ. ustvariti, storiti, vzbuditi (vzbujati): ad nervorum eliciendos sonos Ci., lapidum conflictu elicitur ignis Ci. se ukreše ogenj, terra elicit ex semine viriditatem Ci. zemlja ustvarja, undam supercilio tramitis elicere V. napeljati, iram regis elicere Cu. kralja razjeziti, misericordiam L.

eliminá elímin vt.

1. odstranjevati, odstraniti, odpravljati, odpraviti, izločati, izločiti, eliminirati

2.
□ a elimina din şcoală izključiti iz šole

ēlogium -iī, n (iz gr. ἐλεγεῖον)

1. izpoved, izrek: antiquarium elogia litterarum Arn., maledictionis elogia Arn. sramotitve.

2. napis
a) na nagrobnikih, nagrobnica: Ca. ap. Gell., Ps.-V. (Culex), Suet., illud elogium: „Hunc plurimae consentiunt populi primarium fuisse virum“ Ci.
b) na podobah prednikov: Suet.
c) na zaobljubnih tablah: Suet.
č) na hišnih vratih (= paskvil): Pl.

3.
a) oporočni pristavek, kodicil: Ci., Sen. rh., Q., Dig.
b) vzrok razdedinjenja: Dig., elogium gravissimum Ap.
c) ultimum elogium odredba poslednje volje, poslednja volja: Cod. I.

4. ime, rod in zločin vsebujoči sodni zapisnik, obdolžilno poročilo, s katerim so zločinca izročali pristojni oblasti: Suet., Dig., Lamp., Amm.; od tod pren. seznam grehov: Eccl.

ēlūcēscō -ere -lūxī (—) (incoh. glag. ēlūcere)

I. intr.

1. zasvetiti se iz česa: quotiens (sol) inter nubila eluxit Sen. ph.; pren.: donec dies elucescat Vulg., eluxit atque apparuit Christus Arn.

2. pren.
a) (o stvareh) razjasniti se: quod apud eos elucesceret Aug.
b) (o osebah) vznesti se: unde sublimius quam sperabatur eluxit Amm.

— II. brezos. elucescit dani se: priusquam elucesceret, cum iam elucesceret Vulg.

ēlūcus -ī, m (po ljudski etimologiji iz ē in lūx, a verjetno sor. z ālūcinārī) tisti, ki prebedi noč, sanjač: Gell., Tert.

ēluō -ere -luī -lūtum (ē in lavere)

1. izprati (izpirati), odprati, oprati, izmi(va)ti, umi(va)ti: Cels., Col., Plin., patinas Pl., argentum (= vasa argentea) Pl., colorem Lucr., Q., corpus O., centurionum profusus sanguis eluitur Ci.; pren. iztrebiti, izbrisati, zatreti, odpraviti: peregrina omnia Pl., amoris maculam Pl., cum te maculas furtorum … tuorum sociorum innocentium sanguine eluere arbitrabare Ci., amicitias usūs remissione eluere Ci. polagoma razdreti, severitate iudicandi sordīs eluet Ci., eluere libidinem Ci., infectum eluitur scelus V., elue crimen O., vitia eluere Q.; pesn.: cadus amara curarum eluere efficax H. odpraviti, pregnati.

2. čistiti, očistiti (očiščevati) česa: vestimenta luto Luc., eluta alica Cael. izluščeno; pren.: eluere mentem Lact., maculatas crimine mentes Sil.

3. tako rekoč očistiti česa = iztrebiti, spraviti iz česa: Scythica stagna Maeotidis eluere (sc. avibus) Col.

4. (svoje) premoženje zapraviti: elutum in balneis Pl.; pren. abs. na nič spraviti se: eluas tu an exunguare Pl. — Adj. pt. pf. ēlūtus 3 „izpran“ = vodén, nesočen, slaboten: irriguo nihil est elutius horto H., huius (spodi) elutior vis est Plin.

Opomba: Star. pf. act. ēlovī: Luc.

emajl moški spol (-a …) das Email, die Emaille; lak: der Emaillack; (posteklenina) der Schmelz
v umetni obrti: ograjeni/prekatni emajl der Zellenschmelz
vloženi emajl der Grubenschmelz
slikani emajl die Emailmalerei
predmet iz emajla die Emailarbeit

emájl enamel; (fajanse) glaze; (umetnina) enamel work; enamel; (zobni) enamel, grboslovje colour

prevleka iz emájla enamel coating

emajliran pridevnik
(prekrit z emajlom) ▸ zománcozott, zománcosRedke družine so si lahko privoščile prave štedilnike in emajlirano posodo. ▸ Kevés család engedhetett meg magának igazi kályhát és zománcos edényeket.
Na peči je zavrel vodo in iz pločevinaste škatle nasul kavo v emajliran lonček. ▸ A tűzhelyen vizet forralt, és egy fémdobozból kávét öntött a zománcos bögrébe.

émanciper [-pe] verbe transitif emancipirati, osvoboditi (kake odvisnosti); proglasiti za polnoletnega; napraviti državljansko enakopravnega

s'émanciper osamosvojiti se; preveč svobode si (pri)lastiti; figuré skakati iz ojnic

émaner [emane] verbe intransitif izhajati, izvirati; izžarevati

le pouvoir émane du peuple oblast izhaja iz ljudstva

embarras [ɑ̃bara] masculin zapreka, ovira; nadlega; zastoj, zmešnjava; figuré težava, zadrega, stiska

embarras d'argent denarna zadrega, stiska
embarras gastrique želodčne motnje
embarras de la langue jecljanje
embarras de paiement plačilne težkoče
embarras du choix zadrega zaradi prevelike izbire
embarras de voitures prometni zastoj na cesti
faiseur masculin d'embarras bahač, širokoustnež
le voilà dans l'embarras on je v neprijetnem položaju, v škripcih
n'avoir que l'embarras du choix ne vedeti, kako bi se odločili; imeti težko izbiro
être dans l'embarras biti v stiski
faire des embarras, de l'embarras važnega še delati; imeti ali staviti velike zahteve
mettre dans l'embarras spraviti v zadrego
susciter des embarras à quelqu'un komu težave delati ali pripraviti
tirer quelqu'un d'embarras komu iz stiske pomagati

embelesar očarati, navdušiti

embelesarse ves navdušen biti, ves iz sebe biti

embriagar [g/gu] opijaniti; omamiti; očarati, navdušiti, prevzeti

embriagarse opijaniti se
embriagarse de júbilo ves iz sebe biti od veselja

embusquer [ɑ̃büske] verbe transitif postaviti zasedo; militaire priskrbeti mesto v zaledju brez nevarnosti (un mobilisé mobilizirancu)

s'embusquer (familier) izmuzniti se (iz vojaške službe na fronti na varno mesto v zaledju)

émeraude [emrod] féminin smaragd; smaragdno zelena barva; invariable svetlo zelen

rubans masculin pluriel émeraude svetlo zeleni trakovi
l'île d'émeraude Irska
collier masculin d'émeraudes ogrlica iz smaragdov

emigracija samostalnik
1. (izseljevanje) ▸ emigráció, kivándorlásPolitično nasilje in socialne razmere so sprožili emigracije v Avstralijo in Severno Ameriko. ▸ A politikai erőszak és a társadalmi körülmények idézték elő az Ausztráliába és Észak-Amerikába irányuló kivándorlást.

2. (življenje v tujini) ▸ emigrációTam je Brecht režiral drame, ki jih je napisal med emigracijo v ZDA. ▸ Brecht ott drámákat rendezett, amelyeket az USA-ban töltött emigrációja alatt írt.
Nasprotoval je fašizmu in zato živel v emigraciji. ▸ Ellenezte a fasizmust, ezért emigrációban élt.

3. (izseljenci) ▸ emigráció, emigránsok, kivándoroltakSlovenska emigracija do konca druge svetovne vojne pravzaprav ni imela pomembnejših časopisov. ▸ A szlovén emigrációnak a II. világháború végéig tulajdonképpen nem volt jelentősebb újságja.
Castro je dejal, da je nakup prijateljski odziv na prijateljsko gesto ZDA, s čimer je še bolj razbesnel kubansko emigracijo v ZDA. ▸ Castro azt mondta, hogy a vásárlás barátságos lépés az USA barátságos gesztusára, amivel még jobban feldühítette az USA-ban élő kubai kivándorlókat.