Franja

égayer [egɛje] verbe transitif razveseliti, razvedriti, zabavati; poživiti; razredčiti, pretrebiti (drevo)

s'égayer razveseliti se, razvedriti se, zabavati se
s'égayer au dépens de quelqu'un zabavati se na račun kake osebe, norčevati se iz koga

egēnus 3 (iz egēre kakor plēnus iz plēre)

1. potreben česa, brez česa, reven s čim, ubog s čim, pri čem; z objektnim gen.: lucis egenus Tartarus Lucr., nos omnium egenos urbe socias V., omnium egena corpora L. vse postrežbe potrebna, egena aquae insula, egena aquarum regio T. slabo vodnata, (Iuliam) extorrem … et … omnis spei egenam … peremit T., decoris … egenum corpus Sil.; z abl.: castellum commeatu egenum T. slabo založena z živežem.

2. abs. = brezupen, beden: Pl., unum, quod restat rebus egenis V. v žalostnem položaju, in rebus egenis V., rebusque veni non asper egenis V. Subst.
a) egēnus ī, m revež: Sen. ph., Ap.
b) egēnum -ī, n pusta zemlja: in egeno Col.

église [egliz] féminin cerkev; (religion) Cerkev, cerkvena skupnost; duhovščina, duhovniški stan

l'Eglise catholique, protestante, orthodoxe katoliška, protestantska, pravoslavna Cerkev
église paroissiale, de pèlerinage župna, romarska cerkev
les Etats de l'Eglise Cerkvena država
pilier masculin d'église (figuré) priden obiskovalec cerkve
Eglise militante, souffrante, triomphante verniki na zemlji, verne duše v vicah, blaženi v nebesih
église romane, gothique, baroque romanska, gotska, baročna cerkev
gueux comme un rat d'église reven ko cerkvena miš
elle est toujours fourrée à l'église ona vedno tiči v cerkvi
aller à l'église iti v cerkev
se marier à l'église cerkveno se poročiti
retrancher du sein de l'Eglise izobčiti iz Cerkve

egoísmo moški spol sebičnost

por egoísmo iz sebičnosti

ēgregius 3, adv. -ē (ē in grex) iz črede izbran, od tod pren.

1. izbran, izvrsten, odličen, izboren, vrl, sijajen, krasen: forma, facies Ter., vir egregius Paullus, M. Scaurus, civis egregius, egregius poëta Ci., egregia fides, virtus, voluntas C., sigilla, templum Iovis Ci., liberalitas S., funus egregie factum H. sijajen pogreb, corpus eg. H., O. krasno telo, domūs egregiae H. palače, egregium silentium H. popoln molk, Caesar egregius H., victoria, senatus, par consulum L., egregium decus formae V., eg. laus, gens, urbs, os, stirps, iuvenis, animal V., uterque egregie Graece loquebatur Ci., locus egregie munitus C. Od tod v pogovornem jeziku pogosto le = poseben, prav dober: Hercules egregie factus ex aere Ci., egregie placere Ci. Včasih iron.: illa egregia mater Ci. (ki ima svojega zeta za ljubimca), egregia interea coniunx arma amovet V. (o ženi, ki izdaja svojega moža). Z določilom
a) v abl. instrumenti: coloribus egregiis et odoribus Lucr., egregius formā, pietate vel armis V., bello V., T., virtute V. moribus T.
b) v loc.: egregius animi V. izredno srčen, hraber, militiae S. spreten v boju, v orožju, fati mentisque egregius Stat.
c) s praep.: egregius in aliis artibus S., in bellica laude Ci., in procuratione civitatis Ci., quorum egregia in ea re fuisset industria N. ki bi se bili pri tem odlikovali s svojo delavnostjo, ingenium egregium ad miserias Ter., egregia indoles ad dicendum Ci., vir ad cetera egregius L.; z grškim acc.: regnum, cetera egregium L.
č) z inf.: pollice honesto egregius lusisse senes Pers.

2. časten, slaven: et sibi et cunctis egregium T., mihi egregium erat Pompei subolem in penates meos adsciscere T.; kot subst. neutr. = slavna dela: ut alia egregia omittam S., tamquam egregium T. kot kaj izvrstnega, scelera pro egregiis accipere T., egregium publicum dehonestare T. slavo države; egregius v cesarski dôbi naslov visokih dostojanstvenikov = prečastni, (njegovo) gospostvo: Lact., Cod. Th.

Opomba: Nenavaden superl.: mulier egregiissima Pac. fr., egregiissime (voc. masc.) Gell.

Ei, das, (-s, -er) jajce, bei Insekten und kleinen Tieren: jajčece; figurativ Eier denar; 100 Eier 100 mark; Sport bei der Skifahrt: preža; Eier legen nesti jajca, figurativ odmetavati bombe; Eier ausbrüten valiti; aus dem Ei schlüpfen/kriechen zvaliti se; ein Ei trennen ločiti rumenjak od beljaka; ein Ei legen , znesti jajce, (scheißen) posrati se; ein dickes Ei neprijetna/dvomljiva zadeva; dicke Eier haben biti spolno bolan; das Ei des Kolumbus Kolumbovo jajce; wie aus dem Ei gepellt kot iz škatlice; wie auf (rohen) Eiern kot po jajcih; sich gleichen wie ein Ei dem anderen biti si podoben kot jajce jajcu

Eimer, der, (-s, -) vedro (tudi Technik); im Eimer sein : X ist im Eimer X je propadel, X je šel rakom žvižgat; in den Eimer gucken imeti izgubo, biti na slabšem, potegniti krajši konec; es gießt wie aus Eimern lije kot iz škafa

eingraben^*

1. (in die Erde bringen) zakopati, zagrebsti; sich eingraben ukopati se, vkopati se, vkopavati se

2. (gravieren) vrezati, vrezovati; eingraben in izdolbsti iz, vdolbsti v

3. (sich einprägen) vtisniti se (v spomin)

einstemmen die Arme: dati roke v bok, podbočiti se; einstemmen in izdolbsti iz

éjecter [ežɛkte] verbe transitif izvreči, izmetati; ven vreči

il s'est fait éjecter de la classe vrgli, izključili so ga iz šole

éksodus exodus; departure; VB biblija Exodus

éksodus iz vasi v mesto rural exodus

ekstrahírati to extract (iz from), to get out (of)

ekstrahírati sok iz citrone to squeeze a lemon, to squeeze the juice out of a lemon
ekstrahírati olje iz oliv to extract oil from olives, to press oil out of olives; (premog, rudo itd.) to mine, to extract; (marmor, kamen) to quarry; (nafto) to extract, to pump; (zob) to extract, to pull, to draw; (žebelj) to draw out

ekstrákt (-a) m estratto, essenza:
ekstrakti iz zdravilnih zelišč estratti medicinali
taninov ekstrakt estratto tannico

ekstrém (-a) m

1. (skrajnost, pretiranost) estremo; eccesso, esagerazione:
iti v ekstrem esagerare, andare agli eccessi
padati iz ekstrema v ekstrem passare da un estremo all'altro

2. mat. estremo

ekstrém extremo m

iz enega ekstrema pasti v drugega caer de un extremo en el otro
ekstremi se dotikajo los extremos se tocan

ekstrém(nost) extreme; extreme limit

do ekstrém(nost)i ambiciozen, stremuški ambitious in the extreme
gnati, tirati stvari do ekstrém(nost)i to go to extremes, to carry to extremes, to take things too far
iti iz enega ekstrém(nost)a v drugega to go from one extreme to the other
vedno zapada v ekstrém(nost)e he always goes to extremes
nasprotni ekstrém(nost) the opposite extreme
zapasti v drug ekstrém(nost) to turn from one extreme to the other
ekstrém(nost)i se privlačijo extremes meet

elaeomeli n indecl. (gr. ἐλαιόμελι) „oljčni med“, sok, tekoč iz oljke: Plin.

elatīnē -ēs, f (gr. ἐλατίνη) elatina, rastl. iz vrste divji odolin: Plin.

elefante m (f -essa) zool.

1. slon (Elephas):
fare di una mosca un elefante pren. narediti iz muhe slona

2.
elefante marino morski slon

élégamment [elegamɑ̃] adverbe elegantno

élégamment vêtu elegantno oblečen
il s'en est tiré élégamment (familier) spretno se je izvlekel iz zadeve