Franja

napúdrati to powder

napúdrati si nos to powder one's nose

narázen adv. discosto; separato, separatamente:
hiši stojita precej narazen le due case stanno parecchio discoste
nekatere prislove pišemo narazen certi avverbi si scrivono separati
biti si daleč narazen divergere
pog. dati stroj narazen smontare una macchina
pog. iti narazen separarsi, divorziare
živeti narazen vivere separati
pog. blago leze narazen la stoffa è logora, si straccia
lica mu lezejo narazen od zadovoljstva dalla contentezza gli si slarga il volto
pog. posestvo leze narazen il podere va in rovina
pog. toliko jé, da kar leze narazen a furia di mangiare ingrassa a vista d'occhio
spraviti narazen prepirljivce separare i contendenti

narázen separadamente

zelo narazen muy distante(s) entre sí
iti narazen separarse
narazen vzeti (stroj) desmontar

naredi|ti (-m) delati; narejati

1. machen; naknadno: nachmachen, nachholen
ne narediti nicht machen, (etwas) unterlassen

2. (dokončati) fertig machen, (etwas) beenden, fertig werden mit etwas; etwas verrichten; (uspeti narediti) schaffen (v tem času tega ne bom mogel narediti das schaffe ich in dieser Zeit nicht); (opraviti) leisten, machen

3. (napraviti, pripraviti) bereiten (kosilo/sir das Mittagessen/den Käse bereiten)

4. (izdelati) fertigen

5. šotor, bilanco: aufstellen

6. škodo, zmedo: anrichten; komu kaj hudega, krivico ipd.: (jemandem etwas) antun/zufügen
narediti krivico [unrecht] Unrecht tun
greh: begehen

7. (početi) machen, tun
kaj boš naredil? was wirst du jetzt machen/tun?
s čim anfangen (mit); geschehen (kaj naj s tem naredim? was soll damit geschehen?)

8.
narediti za (postaviti za, imenovati za) machen zu, ernennen
narediti za uradnika verbeamten

9.
narediti v plenice/hlače: in … machen

10. kot funkcijski glagol:
narediti anketo rundfragen
narediti seznam auflisten
narediti film po (etwas) verfilmen
narediti generalno generalüberholen
narediti klik klicken
… ➞ → anketa, seznam, pridiga, samomor, predmet, vtis, usluga …
narediti bolj grobo/hrapavo/topo/trdo vergröbern/[aufrauhen] aufrauen/stumpfen/verhärten ➞ → grob, hrapav, dolg, kratek …
narediti na pol vsak pol: halbe-halbe machen, halbe und halbe machen
narediti izjemo eine Ausnahme von der Regel machen
narediti izpit eine Prüfung machen/bestehen
narediti kariero Karriere machen
narediti konec čemu: (etwas) beenden, (einer Sache) den Garaus machen, [Schluß] Schluss machen mit, čigavemu početju: (jemandem) das Handwerk legen
narediti kozolec einen Purzelbaum schlagen
narediti križ ein Kreuz schlagen, sich bekreuzigen, čez kaj: ein Kreuz machen über
narediti luknjo ein Loch reißen (in)
narediti (močan) vtis einen (starken) Eindruck machen
narediti pavzo eine Pause einlegen
narediti piko einen/den Punkt setzen, pod kaj: den [Schlußpunkt] Schlusspunkt setzen
narediti prav gut daran tun, komu: es (jemandem) recht machen
narediti prostor Platz machen, Raum schaffen für
narediti prvi korak den ersten Schritt tun/machen
narediti samomor Selbstmord begehen
narediti si ime sich einen Namen machen
narediti svojo dolžnost das Seinige tun
narediti tragedijo iz česa eine Tragödie machen (aus)
narediti uslugo (jemandem) einen Dienst erweisen
narediti vozel einen Knoten machen/binden/knüpfen
narediti zapisnik (etwas) protokollarisch niederlegen, ein Protokoll anfertigen, o: (etwas) zu Protokoll nehmen
|
figurativno obleka naredi človeka Kleider machen Leute
narediti iz muhe slona aus einer Mücke einen Elefanten machen
narediti veliko reč iz česa: eine Staatsaffäre machen (aus)
narediti dolg obraz das Gesicht verziehen
| ➞ → napraviti, storiti, delati

naredíti (-ím)

A) perf.

1. fare, eseguire; rendere:
narediti cesto fare, costruire una strada
narediti obleko fare, cucire un abito
narediti nalogo fare, scrivere il compito
narediti kosilo fare, preparare il pranzo
narediti si hišo farsi, costruirsi la casa
narediti črto fare, tirare la riga
narediti kodre arricciare i capelli
narediti ogenj fare, accendere il fuoco
bot. narediti popke fare gemme
narediti komu skrbi, veselje dare preoccupazioni, soddisfazioni a uno
narediti izpit fare, superare l'esame
narediti kaj dobro, temeljito fare, eseguire qcs. bene, perfettamente
narediti kaj javno, nalašč, naskrivaj fare qcs. apertamente, apposta, di nascosto
narediti gib, korak, kretnjo fare un movimento, un passo, un gesto
narediti malo potrebo fare la pipì, orinare
narediti požirek fare, bere un sorso
narediti dolg fare un debito, indebitarsi

2. (dokončati) fare, compiere, finire:
plačali boste, ko bom naredil pagherà a lavoro finito

3. (povzročiti kaj neprijetnega) fare; combinare:
kaj ti je naredil, da se jeziš nanj? ma che ti ha fatto che te la prendi con lui?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
narediti kariero far carriera
narediti konec molku, smehu troncare il silenzio, il riso
narediti križ čez kaj metterci sopra una pietra
narediti kilometre fare tanti chilometri
narediti dolg obraz fare il broncio
pren. narediti piko na i mettere il puntino sulla i
narediti iz muhe slona fare d'una mosca un elefante
pog. narediti v hlače farsela addosso
obrt. naredi sam (sam svoj mojster) fai da te, bricolage
PREGOVORI:
obleka naredi človeka l'abito fa il monaco
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera
sveti Matija led razbija, če ga ni, ga pa naredi San Mattia, se trova il ghiaccio lo porta via, se non lo trova, il ghiaccio si rinnova

B) naredíti se (-ím se) perf. refl.

1. formarsi, farsi:
na vratu se mu je naredila bula sul collo gli si è formata un'escrescenza
led se je naredil na ribniku nel vivaio si è formato il ghiaccio
fant se je naredil il ragazzo si è fatto grande, robusto

2. farsi, fingersi, fare finta:
narediti se bolnega fingersi malato
narediti se gluhega, veselega fingersi sordo, allegro
naredil se je, kakor da spi ha fatto finta di dormire
črno se mi je naredilo pred očmi mi sono sentito mancare
fant se je naredil po očetu il ragazzo è suo padre sputato
pog. iz vina se je naredil kis il vino si è fatto aceto
le kaj se bo iz tega naredilo?! cosa ne verrà fuori?!

naróbe wrong; wrongly; in a wrong manner; the wrong side out (ali up); turned upside down; topsyturvy; inverted; head over heels

vse je naróbe all is wrong, all is in confusion, there is a great confusion everywhere
nekaj je naróbe there is something amiss
vse gre naróbe all goes wrong
vse je naróbe v hiši everything is upside down in the house
kaj je naróbe s teboj? what is wrong with you?
naróbe se lotiti česa (figurativno) to put the cart before the horse
to je naróbe svet it is the world turned upside down
naróbe si je nadel klobuk he has put his hat on the wrong way
narediti vse naróbe to do everything the wrong way round
šli smo po isti poti kot vi, toda naróbe (v obratni smeri) we took the same road as you, but the other way round
pri meni (v mojem primeru) je stvar naróbe (obratna) in my case the boot is on the other foot; with me it's the other way round
nima Ivan Marije na vrvici, ravno naróbe je John doesn't dominate Mary, the boot is on the other foot (ali the reverse is the case)

naróbe

A) adv.

1. alla rovescia, a rovescio; di traverso:
obuti nogavico narobe mettere la calza alla rovescia

2. alla rovescia, male, in modo errato:
narobe narediti, odgovoriti fare, rispondere in modo errato
ne bi bilo narobe, če bi poklicali zdravnika non sarebbe male chiamare il medico, mandare per il medico
pren. če ga ni pravi čas domov, je že narobe se non viene a casa in tempo, sono guai
ni prišel, morda je kaj narobe non è venuto, ci saranno dei problemi, starà forse male
iron. v njegovi glavi je nekaj narobe non ha tutte le rotelle a posto
pog. vse nam gre, nam hodi narobe ci va tutto di traverso
narobe je stopil in si zvil nogo ha fatto un passo brusco e si è slogato il piede

3. pren. al contrario; anzi, all'opposto:
hlev ima prevelika okna, hiša pa narobe la stalla ha le finestre troppo grandi, all'opposto della casa
ni dolgočasno, narobe, še zabavno je non ci si annoia, anzi ci si diverte
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narobe računati abbacare
pren. narobe izgovoriti storpiare
narobe razrezati cincischiare
narobe razumeti fraintendere

B) naróbe adj. inv.
narobe stran rovescio
narobe junak antieroe
narobe svet mondo alla rovescia

naróčati (-am) | naročíti (-ím)

A) imperf., perf.

1. ordinare, commissionare:
naročiti liter vina ordinare un litro di vino
naročiti gradbena dela commissionare opere edilizie

2. raccomandare

3. far venire; ricevere:
za ta mesec pacientov ne naročamo več per il resto del mese non si ricevono più nuovi pazienti

B) naróčati se (-am se) | naročíti se (-ím se) imperf., perf. refl. abbonarsi; fissare un appuntamento (dal dentista e sim.)

naročíti to order; to command; to commission; to give a commission (for); to give (ali to place) an order; arhaično to bespeak

naročíti kaj pri kom to order something from someone
naročíti sedež prostor to book a seat
naročíti se na časopis to subscribe to a paper
si naročen na ta časopis? do you take this paper?
naročil sem se na to knjigo I ordered this book

nārrō -āre -āvī -ātum (pravzaprav gnārō (= gnarum facio) iz gnārus, gl. gnārus)

1. da(ja)ti vedeti, na znanje da(ja)ti, obvestiti (obveščati), naznaniti (naznanjati), sporočiti (sporočati), (ustno ali pis(me)no) opis(ov)ati, pripovedovati: z obj. v acc.: quid istaec tabellae narrant? Pl., narrare alicui somnium Pl., virtutes narro tuas Ter., ego tibi ea narro, quae tu melius scis quam ipse, qui narro Ci. ep., n. aliorum benefacta (bene facta) S., Catonem narrabis (o Katonu mi boš pripovedoval). Quidni ego narrem ultimā illā nocte Platonis librum legentem posito ad caput gladio? Sen. ph. kaj bi ti ne pripovedoval, kako je tisto zadnjo noč z mečem ob glavi bral Platonovo knjigo (sc. dialog Fajdon)?, narrabimus homini cibos suos Plin., n. alicui Romanos et Caesarem Plin. pripovedovati komu o Rimljanih in Cezarju, duos Gordianos Lamp. opisovati (življenje in značaj); preg.: narrare asello fabellam surdo H. (prim. gr. ὄνῳ τις ἔλεγε μῦϑον· ὁ δὲ τὰ ὦτα ἐκίνει) = „bob metati v steno“; v pass.: in narrandis Siciliae rebus N. pripovedujoč zgodovino Sicilije, Agricola posteritati narratus et traditus superstes erit T., ne res per quemquam narraretur Iust. da ne bi kdo tega povedal; s samim dat.: narrare medicis H. zdravnike vprašati za nasvet; abs. (z adv.): narras probe Ter. dobro vest prinašaš, non interrupte n. Q.; kot vrinjeni stavek: ita narrat Plin. iun. Skladi: z de: male narras de Nepotis filio Ci. ep. slabo vest mi prinašaš o Nepotovem sinu, ut mores eius, de quo narres, exprimantur Ci., si quae admirationes inciderint, de quibus non narrabimus Corn.; z ACI: Plin., narrat omnibus emisse se Ci.; v pass. z NCI: Pl., Plin., Mart., ea, quae procul ab oculis facta (sc. esse) narrabuntur L., fabula, qua Paridis propter narratur amorem Graecia barbariae lento collisa duello H., narratur venisse venefica O., egredienti nave eadem figura occurisse narratur Plin. iun.; narror, narraris itd. o meni, o tebi itd. se pripoveduje, opisujejo me, da itd.: rideor ubique, narror, ostendor Ps.-Q., dulcis in Elysio narraris fabula campi Mart., sed operis modus paucis eum (sc. virum) narrari iubet Vell. na kratko ga opisati; poklas. za glag. v pass. tudi ACI: eoque terrore aves tum siluisse narratur Plin., nunc Chamavos et Angrivarios immigrasse narratur T.; s quod: Othonem quod speras posse vinci, sane bene narras Ci. ep. prav ljubo mi je slišati (prav rad slišim), da upaš; z odvisnim vprašalnim stavkom: ut res gesta sit, narrabo ordine Ter., narrat Naevio, quo in loco viderit Quinctium Ci., si res publica tibi narrare posset, quomodo sese haberet Ci. ep.; z (adv.) ut: ut ita narrentur, ut gestae res erunt Ci. — Od tod subst. pt. pf. nārrāta -ōrum, n pripoved(ovano), povest: praeter narrata petenti responde H.

2. pripovedovati = povedati, praviti, reči, govoriti (o kom, o čem), omeniti (omenjati), imenovati: narra, quid est, quid ait? Pl., quid narrat? quid narras? nihil narras Ter., ego quid narres nescio Ter., filium narras mihi? Ter. ali mi govoriš o mojem sinu?, „opinor“ narras Ter., narra mihi Ci. povej mi vendar, Catulum et illa tempora narrare Ci., libertate Decembri … utere; narra H. govori, navita de ventis, de tauris narrat arator Pr.; poseb. kot zatrjevalno besedilo: narro tibi to ti pravim, to ti moram reči, ti povem, zagotavljam ti, zares, resnično, misli si!: narro tibi, haec loca venusta sunt Ci., narro tibi, plane relegatus mihi videor Ci., narro tibi, pater exsultat laetitiā Ci. ep., narro tibi, Quintus cras Ci. ep.

3. posvetiti (posvečati): librum alicui Plin.

narumèniti -rùmenīm nardečiti: narumeniti lice našminkati si obraz; narumeniti zelenu travu krvlju; doletjela je djevojka loše narumenjena, s tršavom kosom izgorjelom od brenovanja

nāscor (stlat. gnāscor) -scī, nātus (gnātus) sum (dep. pass., sor. z gīgnō; gl. gīgnō)

1. roditi (rojevati) se, poroditi (porajati) se; abs.: pupillus non natus Ci., post homines natos Ci., Eutr. = odkar se ljudje rojevajo = odkar živijo ljudje, post hominum genus natum Ci. odkar je ustvarjen svet, od stvarjenja sveta, ante Epaminondam natum N. pred Epaminondovim rojstvom, fuit post aliquanto natus N. živel je nekaj pozneje, aliquem natum agnoscere N. koga (pri rojstvu) prizna(va)ti za svojega sina; v gerundivu: ad homines quoque nascendos vim numeri istius pertinere ait Gell. V pomenu rojen biti od koga, komu, sin (hči) koga biti, imeti za mater (za očeta) koga, se sklada: z ex; najprej o izvoru od matere: ex qua natus est Themistocles N., ex Thetide natus Q.; potem o izvoru od obeh roditeljev: ex me atque ex hoc natus es Ter., soror ex eisdem parentibus nata N. od istih roditeljev = prava, rodna sestra; o živalih: quod ex quocumque asino et equa nascitur, id est mulus et mula Varr., bestiae ex se natos diligunt Ci. svoje mladiče; naposled o izvoru od očeta: ex me hic non natus est, sed ex fratre Ter. on ni moj sin, ampak bratov, n. ex improbo patre Ci., ex fratre et sorore nati N. bratranci; pren.: ex me natam relinquo pugnam Leuctricam N. kot svojo hčer zapuščam … ; z dē: de paelice natus, de tigride natus O.; s samim abl.: Liber Semelā natus, Cerere nati Ci., matre Scythissā natus N., natus servā L., natus deā O., frater utroque parente natus L., rusticis parentibus natus Macr. sin kmečkih staršev, Assaraco natus Capys Enn., nasci certo patre Ci. imeti gotovega očeta = biti zakonski otrok, nullo patre natus L. brez (gotovega) očeta = nezakonski sin, eodem patre natae N. hčere istega očeta, sestre, rojene istemu očetu, libertino patre natus H. sin očeta osvobojenca, silice non nati sumus Ci.; redko pesn. in poklas. z a(b): nati natorum et qui nascentur ab illis V., generari et nasci a principibus T.; z dat. (komu?): ei filium nasciturum (gl. opombo spodaj), qui … Iul. Val., vitulum matri eius natum mirae magnitudinis Aur.; komu? čemu? = za koga? za kaj?: non nobis solum nati sumus Ci., herbam non pecori tantum, sed homini nasci Sen. ph., nasci aerumnis Sen. ph.; z in in acc. ali abl.: in miseriam nascimur sempiternam Ci. rodimo se v večno bedo, aves in pedes nascuntur Plin. se izležejo z nogami naprej, Graeci nati in litteris Ci. zrasli v znanostih, natus in bello N. rojen in zrasel v vojni; s predik. določilom: Aur., civis in civitate nasci Ci., mortalis natus Ci. rojen kot smrtnik, rojen kot umrljiv človek, homo natus Ci., Sen. ph., Lact. rojen kot človek, človeški (človekov) sin, vir natus Ph. rojen kot mož, unde illa scivit, niger an albus nascerer? Ph., Macedo natus Cu. po rodu Makedonec, impares nascimur, pares morimur Sen. ph.; occ. izhajati (od koga, iz kakega rodu) biti (iz) rodu, biti potomec koga: Quo de genere natust illic Philocrates? Pl., natus amplissimā familiā C. (izhajajoč) iz zelo plemenite rodbine, antiquo genere N., nascetur pulchrā Troianus origine Caesar V., de stirpe dei, versuta propago, nascitur Antolycus O., loco nobili ali summo natus Ci., non admodum clare natus Eutr. ne prav slavnega rodu, obscure natus Eutr. neznanega rodu; (z dostavkom rojstnega kraja) rojen biti kje, doma biti iz (v) … : ibi, Syracusis natum esse Pl., Athenis, in urbe natus N., natus in libero populo inter iura legesque L., caelum, sub quo natus educatusque essem L., servus aut domi natus est aut hereditate relictus Ps.-Q., sub alio caelo natae beluae Sen. ph.

2. metaf. (večinoma) o neživih bitjih in abstr.
a) (z)rasti; nahajati se, dobi(va)ti se, bivati: humi nascentia fraga V., gramen, quod in eo loco natum esset Gell., inter vepres rosae nascuntur Amm., luna nascente H. ob novi luni, ob mlaju (prim. trīcēsima); pren.: cuius domi haec nascuntur Ci. komur to zras(t)e na njegovem vrtu (zeljniku), id non apud eos nasci Ci., nascitur ibi plumbum C., in ea silva multa genera ferorum nasci constat C. da se nahajajo, da bivajo.
b) izvirati, iziti (izhajati), priti (prihajati), nasta(ja)ti, posta(ja)ti, dvigniti (dvigati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, zače(nja)ti se, zbuditi (zbujati) se, roditi (rojevati) se, izleči (izlegati) se, (pri)kazati se; z ex, a(b), in z abl., z apud z acc.: nasci ex omnibus rebus omne genus posset Lucr., iudicia ex improborum iniquitate nata sunt Ci., ex hoc nascitur, ut … Ci. iz tega (od tod) izvira (prihaja, sledi), da … , ex palude nascitur amnis Plin.; ab eo flumine collis nascebatur C. se je dvigal, profectio nata a timore defectionis C., nulla pestis est, quae non homini ab homini nascatur Ci., invenietis id factum natum a cupiditate Ci., querelae verae nascuntur pectore ab imo Cat., Ganges in montibus nascitur Plin., apud quos Hypanis nascitur M.; abs.: qui non nascentibus Athenis, sed iam adultis fuerunt Ci., nascere, Lucifer! V. vzidi, danica!, natae nebulae O. ki so se dvignile, nascentia templa Mart. na novo se dvigajoča, inde quasi natu subito classis erupit Fl. nenadoma kakor iz tal zras(t)lo, nascentis Italiae fauces Fl. začenjajoče se Italije, nascitur initium belli C., ut mihi nascatur argumentum epistulae Ci. ep. da dobim snov za pismo, hi enim (sc. versūs) Basso domi nascuntur T., cum fatear quaedam eloquentiae eorum ut nascenti adhuc nec satis adultae defuisse T., in sermone nato super cenam Suet. ki se je razvil. — Od tod

I. subst. pt. pr. nāscentia -ium, n organska telesa, poseb. rastline: Vitr. —

II.

1. adj. pt. pf. nātus (gnātus) 3
a) za kaj (čemu) rojen, ustvarjen, pripraven, prikladen, primeren, ustrezen; namenjen, namerjen, odmerjen za kaj; z ad, in z acc. ali z dat.: hi non viderunt, ut ad cursum equum, ad arandum bovem, … sic hominem ad intellegendum et agendum esse natum Ci., vir ad omnia summa natus Ci., Scipio natus ad interitum Carthaginis Ci., quom te unum ad dicendum maxume natum aptumque cognossem Ci. kot (kakor nalašč) ustvarjenega, locus natus ad equestrem pugnam L., natusque ad sacra Cithaeron O., viri in arma nati L., nata in vanos tumultus gens L., natis in usum laetitiae scyphis H., me credo huic esse natum rei, ferundis miseriis Ter., se imperio natos meminerit N., qui se natum huic imperio putavit Ci., nationibus natis servituti Ci., natus abdomini suo Ci. živeč le za svoj trebuh, Crispinus iucundus et delectationi natus Ci. prijeten in zabaven (kratkočasen), (sc. carmen) iucundis animis natum et inventum H. v zabavo, za razvedrilo, natus agendis rebus H., ager re ipsā natus tegendis insidiis L., otium natum sermonibus serendis Cu.; z adversus: Hannibal natus adversus Romanos hostis L.; pesn. in poklas. z inf.: Min., nos fruges consumere nati H., boves nati tolerare labores O., pati natae (feminae) Sen. ph., aqua nata defluere Sen. ph.
b) z raznimi adv. in adv. določili = (tako ali drugače) ustvarjen, oblikovan, tvorjen: ita rem natam intellego Pl., ager male natus Varr. slabo, ita natus locus L., inculti versus et male nati H. spačeni, homo improbius natus Suet. = cui magna est natura (v obscenem pomenu); e re nata Ter., Ap. ali pro re nata Ci. ep. kakor stvar nanese, kakor zadeve nanesejo, po okoliščinah, glede na okoliščine.
c) s časovnim določilom v acc. ali (redko) v gen. (da se zaznamuje starost) = ki ima, star: annos XLV natus N., annos prope nonaginta natus Ci., plus triginta natus annis (abl. comparationis = plus quam triginta natus annos) ego sum Pl., decem annorum natus Varr.; včasih je za natančnejše določilo dodan maior, minor z abl. comparationis ali z acc. nav. brez quam = starejši, mlajši kot: annos natus maior quadraginta Ci., liberi maiores iam XV annos nati L., cum liberis maioribus quam XV annos natis L., minor triginta annis natus Ci., minor quinque et viginti annis natus N., minor quinquaginta annos natus Front.

2. subst. pt. pf.
a) nātus (gnātus) -ī, m α) rojenec, otrok, sin (prvenstveno kaže natus na izvor od očeta, filius na izvor od matere): mihi ausculta, nate Enn. ap. Non., nati serva amorem V., pater ut gnati, sic nos debemus amici … vitium non fastidire H., natum obiectat illis O. sinovo smrt. β) človek, živa duša: tamquam si intus natus nemo in aedibus habitet Pl.
b) nāta (gnāta) -ae, f hčerka, hči: o gnata Enn., si quis gnatam pro muta devovet agna H., maxima natarum Priami V.; dat. in abl. pl. (g)natis, pa tudi (v nasprotju z masc. natis) nātūbus (gnātūbus): Pl. ap. Prisc.
c) nātī -ōrum, m otroci (v klas. prozi le v protistavni zvezi s parentes in sorodnimi pojmi): O. idr. pesniki, caritas inter natos et parentes Ci., parentes natique Ci., L., patres natique V. = rodovina, družina, viri natique L., gnatis parce tuis V., trepidae matres pressere ad pectora natos V., nati natorum V., cum pecore et gnatis H.; (o živalih) mladiči: O., Col., vaccarum nati V. telički, sus solo recubans, circum ubera nati V. prašički, odojki.
d) nāta -ōrum, n prirodnine, naravni proizvodi, starejše prirodki: terrā nata Ci. prirodnine, sponte natis ali Arn. preživljati se s samoraslimi naravnimi proizvodi.

Opomba: Pozni pt. fut. nāscitūrus 3: Iul. Val., Aug., Cassian., Sid.

nasílno adv. violentemente, con violenza, brutalmente, prepotentemente; manu militari:
nasilno ukrasti scippare
nasilno si prisvojiti usurpare
nasilno vdreti v predal sforzare un cassetto

naslánjati (-am) | nasloníti (-slónim)

A) imperf., perf. appoggiare; pren. sostenere, favorire

B) naslánjati se (-am se) | nasloníti se (-slónim se) imperf., perf. refl.

1.
naslanjati se na appoggiarsi a

2. ekst. trovarsi, sorgere; essere riparato:
zadnja stran hiše se naslanja ob strmo pobočje il retro della casa è riparato da un ripido pendio

3. derivare, essere convalidato, confortato da, avere convalida in:
optimizem se naslanja na povečanje izvoza l'ottimismo è convalidato dall'aumento dell'export

4. (imeti, dobivati pomoč) avere l'appoggio di, godere dell'appoggio di, contare su:
nasloniti se na lastne sile contare sulle proprie forze
drugi so delali, on pa se je naslanjal na lopato mentre gli altri lavoravano lui se ne stava a guardare
lingv. predlogi se naslanjajo na naglašene besede za seboj le preposizioni si appoggiano alle parole toniche seguenti

naslika|ti (-m) slikati malen (na auf), ironično aufpinseln
naslikati po naravi nach dem Leben malen
naslikati si kaj (predstavljati si) sich (etwas) ausmalen
figurativno naslikati se (priti) aufkreuzen

nasprot|en (-na, -no) entgegengesetzt, mnenje stališče: gegensätzlich, widrig, (nasprotujoč si) gegenteilig, konträr; (v nasprotno smer) gegenläufig, entgegengerichtet; (nasprotnikov) gegnerisch; (ležeč na drugi strani) gegenüberliegend; rastlinstvo, botanika listi: gegenständig
figurativno biti povsem nasproten [gegeneinanderlaufen] gegeneinander laufen, entgegensein, wie Feuer und Wasser sein

naspróten contrary, opposite, arhaično contrariant, zastarelo contrarious; (nenaklonjen) opposed, unwilling, hostile, adverse to, disinclined to; (obraten) converse

nasprótni dokaz counterevidence
nasprótna izjava counterdeclaration
nasprótna sila counterforce; opposed force
nasprótna stran ulice the opposite side of the street
nasprótna stranka the opposite party
nasprótna terjatev counterdemand, counterclaim
naspróten veter a contrary wind, an adverse wind
biti čisto naspróten od to be opposite to
igrati na nasprótni strani šport to play for the opposing (ali opposite) side
storil si prav nasprótno od tistega, kar bi bil moral storiti you have done the exact opposite of what you ought to have done

nasproti² [ó] drug drugemu: gegeneinander
stati si nasproti sovražno: [gegeneinanderstehen] gegeneinander stehen

naspróti opposite of; in face of, facing; against; in front of; over the way

naspróti čemu in contrast to
on stanuje naspróti he lives over the way
stati komu naspróti to stand up to someone
armadi si stojita nasproti the two armies are facing each other
ladja se je zasidrala naspróti rtiču Dobre nade the ship anchored off the Cape of Good Hope

nasprótje (-a) n contrasto; antagonismo; opposto; dissidio; collisione; pendant:
nacionalna, politična, socialna nasprotja i contrasti nazionali, politici, sociali
Indija, dežela nasprotij India, paese dei contrasti
filoz. enotnost nasprotij unità degli opposti
sin je pravo nasprotje očeta il figlio è l'opposto del padre
pren. priti si v nasprotje venire a contrasto, a conflitto
tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem la tua tesi è in diretto contrasto con l'opinione generale
v nasprotju s prvo je naša reprezentanca drugo tekmo izgubila contrariamente al primo, la nostra nazionale ha perso il secondo incontro
nasprotja se privlačijo gli opposti si attirano
nespravljivo nasprotje un dissidio insanabile
jur. nasprotje z obličnostjo irritualità