Franja

domicilium -iī, n (iz domus najbrž prek demin. *domicula) dom, domovanje, (pre)bivališče, stanovanje, hiša, poslopje, dvorec, palača, grad, prestolnica: Pl., an domicilium Romae non habuit is (Archias), qui … ? Ci., vestra domicilia atque tecta Ci., aedes, non privatorum domicilia Ci., domicilia regis Ci. gradovi, ipsius erant plurima domicilia in Caria N. gradovi, posestva, domicilium collocare Ci., domicilium Magnesiae sibi constituit N. nastanil se je, aliud domicilium, alias sedes parant C., domicilia Gallorum C. hiše in dvorci; pren.: rei publicae d. Ci., d. imperii orbis terrarum Ci., N. prestolnica svetovnega vladarstva, honestissimum d. senectutis, studiorum Ci., Capuae, in domicilio superbiae Ci., carcer, d. plebis Romanae L., huic verbo proprium d. est in officio Ci. pravi pomen, domicilia morborum (sc. homines) Arn.

domina -ae, f (dominus)

1. gospodinja: Kom., Pr., Mart. idr., servi ad dominam rem detulerunt Ci., famulae dominaeque O., turpis dominae consuetudo cum servo Q., d. cauponae ali tabernae Cod. I. krčmarica.

2. occ.
a) gospa, oblastnica, kot vzdevek poseb. boginj: dominam potentem (sc. Venerem) superā donis V., currum dominae (sc. Cybeles) subiere leones V., tu Veneri dominae plaude O., per dominae Iunonis dulcia iura Pr.
b) poklas. gospa (dama) iz kraljeve ali cesarske rodbine: Suet., rati actum esse de dominis Cu.
c) soproga, zakonska žena: dominam Ditis thalamo deducere V., inque meam … dominam convertite vultus O.
č) pesn. = ljubica: furor in dominam bracchia movit O., dominam tenero detinuisse sinu Tib., dominā abire meā Pr., aliquid durum quaerimus in dominam Pr.
d) klas. le pren. gospodarica, vladarica: Fors d. campi Ci., humanarum rerum d. Fortuna Ci., haec (iustitia) … una virtus omnium est domina et regina virtutum Ci.
e) pesn. atrib. = preoblastna, veleoblastna: desiderium dominae urbis (sc. Romae) Mart.; manus dominae O., in hasta domina Iuv., (gl. dominus -ī, 3, f). — Sinkop. domna -ae, f: Ven. (od tod šp. donna, it. dona).

dominō¹ -āre -āvī (—) (iz domō -āre) ukrotiti, premagati: Nigidius ap. Prisc.

Domitiānus -ī, m Domicijan, adoptivno ime Domicijevega rodu, potem priimek: T. Flavius Dom. Tit Flavij Domicijan, Vespazijanov sin in Titov brat, rimski cesar od l. 81 do l. 96 po Kr., ko je bil umorjen: T., Suet.; v pl. Domitiānī možje kakor (kakršen je bil) Domicijan: Vop. Kot adj. Domitiānus 3 Domicijanov: via Dom. Stat. Domicijanova cesta, stranska cesta Apijeve ceste, ki je iz Sinuese vodila v Puteole, mensis Domitianus Suet. = oktober, Domicijanov roj. mesec.

Domitius 3 Domicij(ev),

A. ime rimskega plebejskega rodu z glavnima rodbinama Ahenobarbov in Kalvinov. Najznamenitejši so:

I. A(h)ēnobarbī = Rdečebradci.

1. Cn. Domitius A(h)enobarbus Gnej Domicij Aenobarb; kot praetor urbanus l. 194 je Favnu posvetil tempelj in se zmagovito bojeval z Bojci: L.

2. njegov istoimenski sin je bil l. 167 med odposlanci, ki so z L. Emilijem Pavlom uredili Makedonijo, potem ko jo je kralj Perzej po porazu v bitki pri Pidni (l. 168) zapustil: Val. Max.

3. Cn. Dom. A(h)en. Allobrogicus Gnej Domicij Aenobarb Alobroški, sin prejšnjega, kot konzul l. 122 je premagal Alobroge in Arvernce ter na alobroškem ozemlju zgradil cesto, po njem imenovano via Domitia; l. 115 je kot cenzor iz senata izključil več ničvrednežev: Ci., Val. Max., Vell., Fl.

4. prejšnjega istoimenski sin je l. 104 kot tr. pl. sprožil zakon o svečeništvu (lex de sacerdotiis), ki je odpravil kooptacijo v svečeniških združbah in odrejal, da izpraznjena svečeniška mesta namešča ljudstvo iz 17 izžrebanih trib; konzul l. 96; kot cenzor l. 92 je izdal razglas proti novim govorniškim šolam: Ci., Val. Max., Vell., T., Suet., Gell.

5. L. Dom. A(h)en. Lucij Domicij Aenobarb, brat prejšnjega, l. 100 je izpodbijal tribuna Saturnina; konzul l. 94; kot Sulovega privrženca ga je na Marijevo povelje usmrtil pretor Damasip v Hostilijevi kuriji: Val. Max., Fl.

6. Cn. Dom. A(h)en., sin prejšnjega, Cinov zet, kot Marijevega privrženca ga je l. 82 Sula preklical; junaško padel v bitki pri Utiki, premagan od Pompeja: Val. Max.

7. L. Dom. A(h)en., sin pod 4. omenjenega Gneja Domicija Aenobarba, Ciceronov prijatelj, mož Porcije, sestre Katona mlajšega, oster Cezarjev nasprotnik; Cezar ga je dal ujeti, a ga je z vojno blagajno vred velikodušno izpustil. V bitki pri Farzalu je stal na desnem krilu nasproti Antoniju. Med begom po Cezarjevi zmagi so ga Antonijevi konjeniki ubili: Ci., C. Iz njegovega imena adj. Domitiānus 3 Domicijev: milites C.

8. njegov sin Cn. Dom. A(h)en. se je ob očetu bojeval pri Korfiniju in Farzalu zoper Cezarja, ki mu je po zmagi dovolil vrnitev v Italijo. Tu se je l. 44 zapletel v zaroto, spremljal Bruta in Kasija v Makedonijo, pozneje prestopil k Antoniju in zatem k Oktavijanu: Ci., Suet.

9. njegov sin L. Dom. A(h)en., konzul l. 16, mož starejše hčere triumvira Antonija; ob Avgustu je v Germaniji prodrl dlje od vseh prejšnjih rimskih vojskovodij; oblasten in surov mož, ki je z nečloveško okrutnostjo prirejal gladiatorske tekme: T., Suet.

10. njegov sin Cn. Dom. A(h)en., mož Germanikove hčere Agripine, Neronov oče, prokonzul na Siciliji: Vell., Q., Suet. — Med ženskami te rodbine sta poseb. znani:

1. Domitia Domicija, žena Krispa Pasiena, sestra pod 10. omenjenega L. Dom. Ahen., torej Neronova teta, ki jo je dal kot starko zastrupiti, da bi se polastil njenega premoženja: Q., T., Suet.

2. njena sestra Domitia Lepida Domicija Lepida, Mesalinina mati, usmrčena po Agripinini zaroti: T., Suet. —

II. Calvīnī = Plešci.

1. Cn. Domitius Calvinus Maximus Gnej Domicij Kalvin Maksim, konzul l. 283; s sokonzulom Dolabelo je popolnoma porazil združeno vojsko Senoncev, Bojcev in Etruščanov; pozneje diktator in prvi cenzor plebejske krvi: L., Plin., Eutr., Fl.

2. Cn. Dom. Calv., konzul l. 53, kot Cezarjev pristaš in legat je v bitki pri Farzalu poveljeval sredini vojske; pozneje se je kot namestnik v Aziji neuspešno bojeval zoper Mitridatovega sina Farnaka in bil premagan pri Nikopoli; triumfiral po zmagi nad upornimi Ceretanci v Hispaniji: Ci., Auct. b. Alx. — Kot adj. = Domicijev: via Domitia Ci. (gl. zgoraj pri I., 3.), familia Vell., gens Suet. — Temu rodu ne pripadajo:

1. Domitius Āfer Domicij Afer iz Nemavza v Narbonski Galiji, pretor l. 25 po Kr.; ker je l. 26 po Kr. obtožil Klavdijo Pulhro, Agripinino sorodnico, ga je cesar Kaligula preganjal, a pozneje spoznal za nedolžnega; konzul l. 39, umrl l. 59. Slovel kot izvrsten govornik: Q. (pri njem je ohranjenih nekaj odlomkov njegovih govorov in spisov), T.

2. L. Dom. Aurelianus, gl. Aurēliānus.

3. Cn. Dom. Corbulō Gnej Domicij Korbulon, Cezonijin brat in Kaligulov svak, izvrsten vojskovodja in govornik, izdal zapiske o svojih doživetjih v Aziji; l. 67 ga je Neron obsodil na samomor: Iuv., T.

4. Dom. Marsus Domicij Marz, imenitni pesnik avgustejskega obdobja, Vergilijev in Tibulov prijatelj; ohranjena je Vita Tibulli z dvema distihoma: O., Q., Mart. — B. Domitius -iī, m (domūs) Domicij, bog zaščitnik mladoporočencev na domu: Aug.

domóv home; homeward

domóv namenjen, idoč homeward bound
pot domóv way home, (ladje) return voyage
na potovanju domóv on the homeward journey
vrnitev domóv homecoming
ob vrnitvi domóv iz... on (one's) return from...
iti domóv to go home
odpraviti se domóv to set out for home
pozno zvečer prihajati domóv to stay out late, to keep late hours
spremiti koga domóv to see someone home

domovína patria f ; país m natal; tierra f natal

ljubezen do domovine amor m a la patria; patriotismo m
izgnati iz domovine expulsar del propio país
poslati nazaj v domovino repatriar
vrniti se nazaj v domovino repatriarse
imeti zasluge, biti zaslužen za domovino merecer bien de la patria

domus -ūs, beseda se sklanja po u-jevski in o-jevski deklinaciji; dat. domuī, redkeje domō, voc. domus, abl. domō, redko domū, nom. pl. domūs, gen. pl. domuum in domōrum (redko domûm Arn.), acc. pl. domōs, redkeje domūs, dat. in abl. pl. domibus, f (indoev. kor. dem, demā graditi; prim. gr. δέμω gradim, δόμος, sl. dom)

1. hiša: domum aedificare Ci., mea domus tibi patet, mihi clausa est Ci., theatrum coniunctum domui C., paries domui communis utrique O., aliquem tecto et domo (dat.) invitare Ci., ponendae domo quaerenda est area H., in domum alicuius Ci. v koga hišo (kot stavbo), quotiens te pater eius domu sua eiecit Ci., in domo alicuius N. idr. v koga hiši, ex domo L. iz svoje hiše.

2. pren. (pre)bivališče, stanovanje, dom: Eurique Zephyrique tonat d. V., d. Olympi ali Volcani ali deûm d. alta V. palača, superae deorum domūs O., labor ille domūs et inextricabilis error V. umetniško zgrajen labirint, ostia … domūs patuere … centum V. (svete) dupline, domos avium … eruit V. gnezda, d. Albuneae H., aperite (sc. amnes, voc.) domos O., morte carent animae semperque priore relicta sede novis domibus vivunt O., marmorea d. Tib. nagrobni spomenik, ferrata Danaes d. Pr. = ječa, cornea d. Ph. želvovina, miratus … pastorum pecorumque domos Stat.

3. met. družina, rodbina, rod: Q., Suet., Iust., tota domus nostra te salutat Ci. ep., d. Aeneae, Assaraci, Sergia V., origo domūs V., Pelopis d., saecula … inquinavere et genus et domos H., multae et clarae lugubres domus L., ut quisque opibus, domo, paratu speciosus T.; occ.
a) gospodarstvo, gospodinjstvo: domus ea, quae ratione regitur Ci., domūs officia exsequi T. gospodinjiti.
b) (filozofska) šola, ločina: remigrare in domum veterem a nova Ci., Socraticam domum mutare loricis Hiberis H., nescio quis non ex philosophorum domo clamat Sen. ph.

4. domači kraj, domovina, očetnjava, rojstno (rodno) mesto: hic domus, haec patria est V., qui genus, unde domo? V. od kod domâ, qui Caerete domo sunt V. ki so … domâ, proficisci domo, ab domo abesse, ab domo venire, accire ab domo novos milites L., unde domo quisque sit, quaere Sen. ph., Vitellius domo Nuceriā Suet.; occ. mir: domī (gl. pod 5. c) bellique S. v miru in vojni, doma in v vojni, tako tudi domi militiaeque Ci. idr., et domi et militiae, aut militiae aut domi Ci., domi vel belli Ci., militiae et domi Ter., S., domique militiaeque, belli domique, bello domique, domi belloque, infelicior domi quam militiae L., nec domi nec militiae Enn.; prim.: noster populus in pace et domi imperat Ci.

5. Adverbialne obl.
a) acc. (na vprašanje kam?) domum, pl. domōs domov, na dom, v domovino: domum reverti, domum alicuius venire, domum se contulit Ci.; z atributom: multa palam domum suam auferebat Ci., domum suam istum non fere quisquam vocabat Ci., domum suam reverti C., aurum atque argentum … domum regiam comportant S., suas domos discedere N., alius alium domos suas invitat S., cum omnes fere domos omnium concursent Ci.
b) abl. (na vprašanje od kod?) domō od doma, z doma (zdoma): domo exire, domo allata (neutr. pl.), domo est egressus, me domo mea per vim explulistis Ci.
c) loc. (na vprašanje kje?) domī, redkeje domuī α) doma, na domu, v hiši: domi se tenere Ci., N., domi meae, tuae, suae, huius, istius, alienae domui Ci., domi Caesaris Ci. ep., apud me domi Ci., domi apud Sestium L., est mihi domi pater V., mihi plaudo ipse domi H. β) doma = v domovini: non solum domi (v svojem rojstnem mestu), sed totā Siciliā nobilis Ci., parvi sunt foris arma, nisi est consilium domi Ci., domi industria, foris iustum imperium S. γ) redko domi = domum: domi cupio Pl. domov hočem. — V pogovornem jeziku: domi habeo, domi mihi est Ter., Ci. tega imam v izobilju, domi nascitur alicui aliquid „komu kaj doma raste“ = kdo ve (zna) kaj sam od sebe, sed desine, quaeso, communibus locis; domi nobis ista nascuntur Ci., hi enim (versūs) Basso domi nascuntur T., domi parta dignatio T. ki si jo je človek sam pridobil, bonae domi artes T. njegove dobre lastnosti doma = njegove svojstvene dobre lastnosti; domum abducere aliquem Ci. koga na svojo stran potegniti, odtujiti ga od drugega; domo doctus Pl. sam dovolj pameten, experior domo Pl. sam po sebi, reddere domo ali domo pecuniam solvere Pl. iz svoje mošnje, domo affere Q. (na govor) dobro pripravljen od doma priti (prihajati),

Opomba: Star. obl.: gen. sg. (ne loc.) domī ali domuis: Kom., Varr. ap. Non., Nigidius ap. Gell., ali domos (tudi domuos): Augustus ap. Suet., Plin. (pri njem tudi domuus).

donatorka samostalnik
1. (o finančni podpori) ▸ adományozóEU in njene države članice so največje donatorke razvojne pomoči Afriki. ▸ Az EU és tagállamai az afrikai fejlesztési segélyek legnagyobb adományozói.
S svojo gesto je učiteljica postala največja posamezna donatorka za novo kliniko. ▸ Ezzel a gesztussal a tanárnő lett az új klinika legnagyobb adományozója.

2. (o telesnih organih) ▸ donorJedro iz jajčeca matere nato vstavijo v jajčece donatorke ter to oplodijo s spermo očeta. ▸ Az anya petesejtjének sejtmagját ezután beültetik a donorpetesejtbe, majd megtermékenyítik az apa spermájával.
Sama je sicer ena od devetih žensk na svetu, ki so jim lanskega leta presadili maternico od še živečih donatork. ▸ Ő az egyike annak a kilenc nőnek a világon, aki tavaly élő donortól kapott méhátültetést.

Dōnātus -ī, m Donat

1. Aelius Donatus Elij Donat, rimski gramatik sredi 4. st. po Kr., učitelj sv. Hieronima, komentator Terencijevih komedij.

2. Tiberius Claudius Don. Tiberij Klavdij Donat, rimski gramatik ok. l. 400 po Kr., komentator Vergilija.

3. škof Donat iz Kartagine, odpadnik od državne cerkve v 4. st. po Kr. Od tod Dōnātista -ae, m donatovec, Donatov privrženec: Aug.

dōnec, star. dōnicum, po Lucr. tudi dōnique, conj. (donec iz donique, in sicer iz *dō in ni in que)

1.
a) v časovni zvezi z ind. (klas. redko) dokler ne: haud desinam, donec perfecero hoc Ter., neque finis fiebat, donec populus senatum coëgit, ut … Ci., accibant vocibus Orcum, donique eos vitā privarant vermina Lucr., nec minor caedes in urbe … fuit, donec abiectis armis … dictatori deduntur L., ad pedes pugna venerat, donec … Numidae … se ostenderunt L. dokler se niso prikazali Numidijci = zdaj pa so se prikazali Num., pugnabant armis, … donec verba … nominaque invenere H.
b) s cj., če je dejanje odvisnega stavka pričakovano ali nameravano, dokler ne (bi): mente agitabat bellum renovare, donicum aut iterum vicissent aut victi manus dedissent N., duxit longe, donec curvata coirent inter se capita V., usque sessurus, donec cantor „vos plaudite“ dicat H., carpe viam, donec venias ad fluminis ortum O.; brez tega stranskega pomena: pugnatum incerto Marte, donec proelium nox dirimeret T.

2. dokler, medtem ko (v rabi šele po L.); z ind.: donec nihil aliud quam in populationibus res fuit L., donec virenti canities abest morosa H., donec gratus eram tibi, … Persarum vigui rege beatior H., donec eris felix, multos numerabis amicos O., libros exuri iussit, conquisitos lectitatosque, donec cum periculo parabantur T.; redkeje s cj.: nihil sane trepidabant (elephanti), donec continenti velut ponte agerentur L.

donner [dɔne] verbe transitif da(ja)ti, podariti; razdeliti; izdati (ukaz); navesti (vzrok); prepustiti; podeliti (naslov); prinesti (sadove, dokaze); priskrbeti; povzročiti; izročiti, prenesti; zaupati; posvetiti, žrtvovati; sporočiti, od sebe dati, na dan prinesti; izraziti (mnenje); théâtre predvajati; prirediti; pripisati, prisoditi; predpisati, diktirati; (po)kazati; imeti (predavanje); izdati (knjigo); populaire izdati (quelqu'un koga); verbe intransitif donašati, biti donosen; zaleteti se (contre proti, v), zadeti, zapeljati (dans, à v, na); verjeti (dans quelque chose čemu); gnojiti se; naleteti (à na), zadeti, trčiti (sur na); planiti (sur na); gledati na, biti obrnjen proti (okno, soba); (za)lajati (pes); automobilisme spustiti se v tek; sijati (sonce); padati (senca)

se donner vda(ja)ti se; posvetiti se; théâtre biti predvajan, predvajati se; pripisovati si, dajati si, izdajati se (pour za)
les fenêtres donnent sur la rue okna so obrnjena, gledajo na ulico
cet arbre a bien donné cette année to drevo je letos dobro obrodilo
il n'est pas donné à tout le monde de faire un tel voyage ni dano vsem, da bi napravili tako potovanje
quel âge me donnez-vous? za koliko starega me cenite, me imate?
je vous le donne en dix, cent, mille (à deviner) stavim 10, 100, 1000 proti eni, da tega ne uganete
donner l'alarme alarmirati; poklicati k orožju, dati znamenje za pripravljenost; opozoriti
donner l'assaut napasti, jurišati
donner atteinte à quelqu'un škodovati komu
donner audience à quelqu'un poslušati koga
donner avis (commerce) avizirati (de o)
donner une bataille biti bitko, spustiti se v bitko
la donner belle à quelqu'un natvesti komu kaj
donner du bénéfice dajati, prinašati dobiček
donner le bonjour voščiti dober dan
donner des bornes à quelque chose postaviti čemu meje
donner au but zadeti v cilj
donner la chasse à quelqu'un, quelque chose loviti, goniti koga, kaj
la donner chaude à quelqu'un komu strah v kosti pognati; prestrašiti koga
donner une chose pour certaine, pour vraie zatrjevati, da je stvar zanesljiva, resnična
donner congé à quelqu'un odpovedati komu, odsloviti koga
on le donne pour coupable imajo ga za krivega
donner son consentement privoliti, soglašati
en donner de toutes les couleurs pripovedovati roparske zgodbe
donner un coup zadati udarec, udariti
donner un coup d'épaule à pomagati komu
donner un coup de téléphone à quelqu'un poklicati koga po telefonu, telefonirati komu
donner libre cours pustiti prosto pot, ne zadrževati
donner de cul et de tête (familier) vpreči se v kaj, pošteno se lotiti, poprijeti; (figuré) pljuniti v roke
donner décharge à quelqu'un razbremeniti koga
donner dedans (figuré) pasti v kaj, nasesti, doživeti razočaranje
je me demande ce que ça va donner sprašujem se, kaj bo iz tega
donner du (traître) à quelqu'un koga (izdajalca) imenovati
donner un effet rétroactif à quelque chose dati čemu retroaktivno veljavo
donner de l'effroi prestrašiti
donner à entendre dati razumeti, dati komu sklepati
donner de l'espoir dajati upanje
donner en gage zastaviti
donner des gages de quelque chose jamčiti, biti porok za kaj
en donner (d'une), à garder, donner une baie à quelqu'un natvesti (jo) komu, nalagáti, potegniti koga
donner au hasard prepustiti slučaju
donner son heure določiti čas
pourriez-vous me donner l'heure? bi mi lahko povedali, koliko je ura?
donner de l'humeur à quelqu'un spraviti koga v slabo voljo, vznejevoljiti, ozlovoljiti koga
donner de l'inquiétude à quelqu'un vznemirjati koga
donner de la joie (raz)veseliti
donner jour à quelqu'un pomagati komu k uspehu
donner jour à un enfant dati življenje otroku, roditi otroka
donner ses huit jours odpovedati (službo, stanovanje)
donner un jour à quelqu'un določiti komu dan
donner lecture de quelque chose prebrati kaj
donner lieu à quelque chose povod dati za kaj, povzročiti kaj
en donner du long et du large, tout du long de l'aune à quelqu'un pretepsti, premikastiti koga; osmešiti; obrekovati koga
donner la main podati roko, podpirati (à quelqu'un koga)
donner du mal, du fil à retordre delati preglavice
donner (une maladie) à quelqu'un okužiti koga (z boleznijo)
donner en mariage dati za ženo
donner dans le moderne imeti okus, veselje za moderno
donner tout au monde pour dati vse, svoje zadnje za
donner la mort à quelqu'un ubiti, usmrtiti koga; veliko bolečino komu povzročiti
donner naissance (figuré) poklicati v življenje (à quelque chose kaj), povzročiti
donner sur les nerfs iti na živce
ne pas donner une obole de (figuré) počene pare ne dati za
donner dans l'œil, dans la vue (figuré, familier) v oči zbosti ali pasti
donner un œuf pour un bœuf z majhnim darilom skušati dobiti večje darilo
donner sa parole trdno obljubiti, dati svojo besedo
donner passage, libre cours à quelque chose pustiti prosto pot čemu
donner de la peine à quelqu'un povzročati komu trud
donner à penser, à songer, à réfléchir dati misliti
donner dans le piège, dans le panneau ujeti se v past
donner en plein, à fond dans quelque chose strastno, vneto se predajati čemu
donner une poignée de main à quelqu'un stisniti komu roko
donner prise à quelque chose izpostaviti se čemu, biti ranljiv v
rien ne donne à la critique nič se ne izpostavlja kritiki
donner raison, tort à quelqu'un prav, neprav komu dati
donner rendez-vous à quelqu'un določiti sestanek s kom, naročiti koga
donner de bons résultats dati dobre rezultate, obnesti se
donner son reste à quelqu'un (familier) zadati milostni udarec, uničiti, ugonobiti koga
donner le sein à l'enfant dojiti otroka
donner un siège ponuditi stol
donner de la tête contre les murs zaleteti se z glavo v zid
donner tête baissée (ali: basse) dans (figuré) planiti, zagnati se v
je donne ma tête à couper glavo si dam odsekati
je ne sais où donner de la tête ne vem, kje se me glava drži
donner la torture à quelqu'un dati koga na natezalnico, mučiti ga
donner dans la vue sijati v obraz, bleščati
le voleur a donné ses complices (populaire) tat je izdal sokrivce (à la police policiji)
donner un mauvais tour à quelqu'un ošteti, ozmerjati koga
donner à tout vse (mogoče) začeti
donner la vie, le jour à un enfant roditi otroka
s'en donner zelo se zabavati
se donner des airs, de grands airs (zelo) se postavljati, delati se imenitnega
se donner le bras iti z roko v roki, pod roko se držati
se donner une entorse izviniti si nogo
se donner une indigestion pokvariti si želodec
se donner du mal truditi se, napenjati se, mučiti se
se donner la mort vzeti si življenje
se donner le mot dogovoriti se
se donner pour un progressiste delati se naprednjaka
se donner de la peine da(ja)ti si truda
se donner pour un médecin izdajati se za zdravnika
se donner en spectacle razkazovati se
se donner une vie agréable, du bon temps privoščiti si lepo življenje
donner et retenir ne vaut (proverbe) podarjeno je podarjeno
donner, c'est donner; reprendre, c'est voler (proverbe) podariti je podariti; vzeti nazaj pa je isto kot ukrasti

Dōris² -idis in -idos, f (Δωρίς) Doris, Dorida, grško žensko ime, poseb.

1. Okeanova in Tetidina (Tethys) hči, Nerejeva žena in mati petdesetih Nereid (Nērēidēs): O., Hyg.; met. = morje: Stat., Doris amara V., hac Hyades Dorida nocte tenent O.

2. Dorida iz Lokride, žena sirakuškega tirana Dionizija I.: Ci., Val. Max.

3. neka ljubica: Pr., Iuv.

dorsum -ī, n (iz deorsum, dēvorsum „navzdol obrnjeno“, gl. deorsum in prim.: dorsum, quod ea corporis pars devexa sit deorsum P. F.)

1. hrbet kot gornji del živalskega (redkeje človeškega) telesa od tilnika do zadnjice, grba (tergum je hrbet kot zanja stran, naspr. od frons),
a) človeški hrbet: virgis dorsum depoliet meum Pl., clipeum ad dorsum accommodare Pl., ipsaque (Cymodocea) dorso eminet V., dorso graviora arma portare Cu., d. grandiuscularum puellarum Aug., dorsi spina Aug. ali spina, quae in dorso est Gell. hrbtenica.
b) živalski hrbet: Lapithae … inpositi dorso (sc. equi) V., asellus, cum gravius dorso subiit onus H., dorsum demulcere (equis) L., d. equi, quadrupedum dorsa, cameli Bactriae bina habent tubera in dorso Plin., aliquem in dorso suo insidere non pati Cu. (o konju), testudinum dorsa Cu. želvji oklepi = želvovine.

2. pren. kar je podobno hrbtu, hrbet, hrbtišče: duplex (dentalium) dorsum V. (pri plugu), folia canalium (listne žilice) dorso rubescentia Plin.; d. nemoris V., H., speluncae V., vadi V. sipina, d. immane V. kleč (v morju), summum d. (viae) Stat., saxeum d. Plin. iun. kamnit nasip, d. maris Min.; gorski hrbet, greben, (gorsko) sleme: Mel., eius iugi C., montis L., Cu., Iust., iugum, quod eos montes perpetuo dorso inter se iungit L., mons angustus et aequali dorso continuus T.

dōs, dōtis, f (iz *dōts: dāre; prim. gr. δώς = δωτίς = δωτίνη dar, lat. dōnum, sl. dota)

1. dota, oprema: Pl., Ter., Varr., Plin. iun. idr., filiarum dotes Ci., accipere pecuniam ab uxore dotis nomine C., quo factum est, ut filiae eius (sc. Aristidis) … de communi aerario dotibus datis collocarentur N., dotis tabellae Suet. ženitna pogodba.

2. pren. dar(ilo) sploh: Ph., Vell., cuius (Scaevolae) artem cum indotatam … videres, verborum eam dote locupletasti Ci. z opremo svojih besed, silvarum dotes O.; occ. dar, danost, darovitost, nadarjenost, odlika, vrlina, vrednota: dos corporis, formae O., dotes corporis Sen. ph., dotes corporis animique Suet., praediolum, quod commendatur his dotibus Sen. ph., dotes unionum Plin. vrednost, izvrstnost, dotes ingenii O., Cu., Vell., dotes naturae fortunaeque Plin. iun.

dosèg portée ženski spol , atteinte ženski spol ; (aeronavtika) rayon moški spol d'action, autonomie ženski spol de vol

iz(ven) obsega hors de portée (ali d'atteinte)
na, v mojem obsegu à ma portée, à portée de ma main

Dossennus -ī, m (iz dossum, vulg. = dorsum) Dosen (= Grbavec), ime stalne osebe v atelanah (fabula Atellana), znane po zvitosti in požrešnosti, od tod = požrešnež, požeruh: Plin., Sen. ph., quantus sit (Plautus) Dosennus edacibus in parasitis H. za kakšnega požeruha se kaže (Plavt) v karakteriziranju svojih zajedavcev.

dossuārius 3 (nam. dorsuārius iz dossum, vulg. = dorsum) na hrbtu noseč, tovoren: asellus, iumenta Varr.

doublé [duble] masculin dublé, kovina, ki je prevlečena s tenko plastjo plemenite kovine; commerce dvojni dobiček

doublé or dublé zlato
doublé argent posrebrena kovina
bracelet masculin en doublé zapestnica iz dublé zlata

dovájati (-am) imperf. addurre, condurre, portare:
vodovod dovaja vodo iz gorskih studencev l'acquedotto porta l'acqua dalle sorgenti montane