Franja

nakopáti to get by digging, to dig out

nakopáti sramoto komu to bring shame on someone
nakopáti si kaj to incur something
nakopáti si bolezen to contract (ali to catch) a disease
nakopáti si sovraštvo to incur the hatred (of someone)
nakopáti si dolgove to incur debts
nakopáti si odgovornost (dolg) to burden (ali to saddle) oneself with responsibility (debt)
nakopáti si globo to incur a fine
nakopáti si na glavo (figurativno) to burden oneself (with)
nakopáti si sramoto to bring shame on oneself
sam si si nakopal te nevšečnosti you have made a rod for your own back, you have brought this on yourself

nakopáti déterrer (krompir, rudo) arracher

nakopati si bolezen contracter (familiarno attraper) une maladie
nakopati si nemilost encourir la disgrâce
nakopati si sovraštvo s'attirer la haine

nakopáti (-kópljem) | nakopávati (-am)

A) perf., imperf.

1. scavare, cavare (carbone, patate)

2. pren. tirare addosso, procurare

B) nakopáti si (-kópljem si) perf. refl. procurarsi, procacciarsi; tirarsi addosso:
nakopati si nesreče tirarsi addosso disgrazie
nakopati si družino dover badare alla famiglia, mantenere la famiglia
nakopati si prehlad prendersi, buscarsi un raffreddore
nakopati si nevšečnosti cercarsela, cercarsele con la lanterna
nakopati si sovraštvo (koga) inimicarsi qcn.

nakopáti desenterrar

nakopati si bolezen contraer (fam coger, atrapar) una enfermedad
nakopati si sovraštvo (kazen) incurrir en odio (en pena)

na kredo frazem
(z odlogom plačila) približek prevedka ▸ hitelre
V svoji prodajalni je rad dajal na kredo. ▸ Boltjában szeretett hitelre adni árut.
Kot mlad novinar sem tam večkrat jedel in pil na kredo. ▸ Fiatal újságíróként sokszor hitelre ettem és ittam.
Zaupanje ljudi nikoli ni dano na kredo, vedno znova si ga je treba izboriti. ▸ Az emberek bizalmát nem lehet hitelre kapni, újra és újra ki kell harcolni.

nàkvasiti -īm (se)
1. namočiti, narositi, navlažiti: ječam se nakvasio rosama
2. ekspr. ti si se, more, negdje nakvasio fant, ti si se ga nekje nalezel

nalaga|ti¹ (-m) naložiti na kup: laden, aufladen; v kup: [aufeinanderhäufen] aufeinander häufen, po plasteh: schichten, z lopato: schaufeln; figurativno komu delo itd.: aufbürden
nalagati si sich aufbürden
preveč si nalagati sich [zuviel] zu viel zumuten
| ➞ → naložiti, zložiti

nalíti to pour (in), to fill (kozarec a glass)

nalíti si kozarec to pour oneself out a glass

nalóga tâche ženski spol , devoir moški spol , leçon ženski spol , exercice moški spol , problème moški spol ; (domača) devoir moški spol

klavzurna naloga épreuve écrite d'examen (universitaire)
računska naloga problème d'arithmétique, devoir de calcul
šolska naloga composition ženski spol
življenjska naloga œuvre ženski spol ali moški spol (de sa vie)
izpolniti svojo nalogo remplir (ali accomplir, s'acquitter de) sa tâche (ali son devoir)
postaviti si za nalogo se donner pour tâche de faire quelque chose

náloga tarea f , función f , cometido m ; (dolžnost) deber m , obligación f

pismena (šolska) naloga tema m, (domača) deber m; (vaja) ejercicio m
nagradna naloga tema m de concurso
kazenska naloga (v šoli) ejercicio m suplementario (ali de castigo)
izpolniti svojo nalogo cumplir su cometido
postaviti si za nalogo, da ... imponerse como un deber la tarea de (nedoločnik)
prevzeti nalogo aceptar una tarea, encargarse de un trabajo
rešiti nalogo (tudi mat) resolver un problema

naložíti cargar; poner, colocar (na sobre) ; (denar) invertir ; (na ogenj) echar ; (breme, kazen) imponer

naložiti si (breme, obveznost) cargar sobre sí

nam (iz indoev. zaimenskega debla *no- oni kakor tam iz *to-; prim. enim in num)

I. priredni vzročni veznik, v prozi vselej na začetku stavka:

1. pojasnjuje = zakaj, namreč: is pagus appellabatur Tigurinus: nam omnis civitas Helvetia in quattuor pagos divisa est C., aliter fit in Graecia, nam mulier in convivium non adhibetur N. Zato poseb.
a) uvaja vrinjene stavke: in insula, quae est in Fibreno (nam opinor id illi alteri flumini nomen esse), sermoni reliquo demus operam Ci., initium fugae factum a Dumnorigis equitibus (nam equitatui Dumnorix praeerat), eorum fugā reliquos esse perterritos C.
b) nadaljuje z vrinjenim stavkom prekinjeno misel: duplex inde Hannibali gaudium fuit (neque enim quidquam eorum, quae apud hostes agerentur, eum fallebat): nam et liberam Minucii temeritatem se suo modo capturum et sollertiae Fabii dimidium virium decessisse L.
c) pojasnjuje kak splošen izrek s posameznimi zgledi = na primer: qui deos esse dixerunt, tanta sunt in varietate et dissensione, ut eorum molestum sit dinumerare sententias: nam et de figuris deorum multa dicuntur Ci., quin etiam easdem causas ut quisque egerit, utile erit scire. Nam de domo Ciceronis dixit Calidius et pro Milone orationem Brutus scripsit Q.; pogosto pri več zaporednih zgledih: vivo Catone minores natu multi uno tempore oratores floruerunt. Nam et A. Albinus et litteratus et disertus fuit: et tenuit cum hoc locum quendam Ser. Fulvius. Nunc Q. Metellus in primis est habitus eloquens Ci. — Pesniki veznik včasih zapostavljajo: olim nam quaerere amabam H., media inter carmina poscunt aut ursum aut pugiles; his nam plebecula gaudet H., hospitibus nam te dare iura loquuntur V. —

2. utemeljuje = zakaj, kajti: celebratote istos dies cum coniugibus ac liberis vestris: nam multi saepe honores diis immortalibus iusti habiti sunt, sed profecto iustiores numquam Ci., rerum bonarum et malarum tria sunt genera; nam aut in animis aut in corporibus aut extra esse possunt Ci.; pogosto stoji na začetku pristavljene misli, s katero hoče govornik upravičiti način svojega razpravljanja in izpričati njegovo pravilnost: Phoenices Hipponem, Hadrumetum, Leptim aliasque urbes in ora maritima condidere eaeque brevi multum auctae pars originibus suis praesidio, aliae decori facere. Nam de Carthagine silere melius puto quam parum dicere S.; zlasti če je opravičevanje dodano v obliki vprašanja: numquam illum ne minima quidem re offendi … una domus erat, idem victus isque communis; nam quid ego de studiis dicam? Ci. Pri šibkejši povezavi stavkov bolj zagotavlja in potrjuje = da, vsaj, saj, seveda, kajpada, prav, ravno
a) če se pristavi misel, ki naj podkrepi kako trditev: at prooemium aliquando ac narrationem dicet malus homo et argumenta, sic ut nihil sit in his requirendum. Nam et latro pugnabit acriter, virtus tamen erit fortitudo Q. Seveda se bo trdovratno boril tudi razbojnik. Z nam uvedenemu stavku dodani ne … quidem nakazuje, da presega vsebina tega stavka vsebino misli, ki naj se utemelji, in da lahko v njej omenjena dejstva izvajamo iz dejstev, navedenih v utemeljujočem stavku: in corpora ipsorum, in liberos, in coniuges infandae contumeliae editae. Nam avaritia ne sacrorum quidem spoliatione abstinuit L. saj se njihova lakomnost ni vzdržala niti …
b) pogosto v odgovorih, če se nadalje razvija misel, izražena v vprašanju; stavek, uveden z nam, potrjuje odgovor, ki je nakazan v vprašanju: nos hunc Heracliensem de nostra civitate eiciemus? Nam si quis minorem gloriae fructum putat ex Graecis versibus percipi quam ex Latinis, vehementer errat Ci. močno se moti tisti, ki meni; včasih še v povezavi s kako zatrjevalno členico: hercle, meherc(u)le, edepol idr. = da, gotovo, zares, vsekakor: nam mehercule ita agemus Ci.
c) uvaja nasprotje: eas litteras diligentissime curavit perferendas. Nam quas Lemni pueris scribis datas, non acceperam Ci. ep.; v takem primeru dobi nam skoraj adverzativen ali koncesiven pomen (zlasti kadar je stranska misel zamolčana ali osrednja izpuščena) = pa, nasproti (pa) vendar: neque ego nunc de vulgari aut mediocri, quae tamen ipsa et delectat et prodest, sed de vera et perfecta loquor (sc. amicitia). Nam et secundas res splendidiores facit amicitia et adversas leviores Ci.; ta (eliptična) raba veznika nam se kaže zlasti v govorni figuri, imenovani preskok (praeteritio ali occupatio, če govornik kako stvar le mimogrede omeni, a vendarle pomisli in opozori nanjo s tem, ko pove, da noče govoriti o njej): nam quid ego de actione ipsa plura dicam? Ci., nam de statua quis queritur, una praesertim, cum tam multas videat? Ci. (pred takimi stavki je izpuščena misel: jaz le o tem govorim, to je glavno).
d) pri klicanju, pozivanju, ki naj se podkrepi: Mercuri (nam te docilis magistro movit Amphion lapides canendo) tuque, testudo H. saj je vendar … (pesnik si hoče zagotoviti, da se je s svojo prošnjo obrnil na pravo božanstvo).

3. nam okrepljen s privešenim -que gl. namque. —

II. breznaglasnica za navajanje sklepa, ki se izvaja iz kake zaznane okoliščine ali iz podane izjave = gr. γάρ in sl. (breznaglasni) pa; v tem pomenu se uporablja nam večinoma enklitično in se priveša kaki vprašalnici, npr. quisnam, ecquisnam kdo pa?, quandonam? kdaj pa?, ubinam? kje pa?, quisnam hoc dixit? Ci., percontatus, utrumnam … stare posset L.; pri pesnikih tudi razstavljeno: quid cerussa opus nam? Pl., quis est nam ludus in undis? V.; včasih (pren.) celo pred vprašalnico, zlasti če naj vprašanje izraža začudenje ali nejevoljo: nam quem (= quemnam) ego adspicio? Pl. ej, koga vendar vidim?, nam quid (= quidnam) ita? Ter. ej, kako to?, nam quis (= quisnam) te iussit? V., nam quid (= quidnam) ago? V. kaj pa vendar delam? Redkeje se nam pridruži drugim vprašalnicam, npr. nam cur Kom. zakaj pa?, nam num Kom. in Ci. ali pa?, prav redko pa se uporablja brez vprašalnice: scis nam, tibi quae praecepi? Pl.

namala|ti (-m) aufmalen, aufpinseln
figurativno kar namalaj si das [mußt] musst du dir abschminken

namaškaráti (-ám)

A) perf.

1. mettere la maschera

2. vestire goffamente, in modo ridicolo

B) namaškaráti se (-ám se) perf. refl.

1. mascherarsi, mettersi la maschera

2. vestirsi in modo ridicolo; conciarsi:
glej jo no, kako se je namaškarala ma guarda come si è conciata

namázati (-mážem) perf.

1. lucidare, lustrare

2. spalmare qcs. di:
namazati kruh z maslom spalmare il pane di burro

3. teh. ingrassare, lubrificare:
namazati ležaje, osi lubrificare i cuscinetti, gli assi

4. pejor. dipingere, imbrattare tele

5. (pretepsti) bastonare, picchiare; ekst. šport. battere; pren.
namazati otroka z brezovo mastjo picchiare il bambino

6. (prevarati) ingannare; fregare

7.
namazati si pete pog. pren. darsela a gambe, battersela, svignarsela
lov. namazati s ptičjim lepilom impaniare, invischiare
namazati z lepilom ingommare
tekst. namazati (platno) s tkalskim lepilom imbozzimare (la tela)
namazati z belilom imbiaccare
kozm. namazati z briljantino imbrillantinare

nâmčica ž zanka: metnuti -u na grlo dati si zanko okrog vratu

name¹ [néim] samostalnik
ime, vzdevek, označba; reputacija, glas, ugled, čast; slavno ime, slaven človek; rod, rodbina

by name po imenu
to call s.th. by its proper name dati čemu pravo ime, reči bobu bob
to call s.o. names dajati komu priimke, psovati koga
family name priimek
first (ali given) name krstno ime
to give a dog a bad name and hang him vso krivdo zvaliti na človeka, ki je na slabem glasu
to give one's name povedati svoje ime
pogovorno give it a name! povej naravnost, kaj želiš!
to go by the name of živeti pod (tujim) imenom
the great names of our century slavni ljudje našega stoletja
to have a good (ill) name biti na dobrem (slabem) glasu
in name only samo po imenu
to have a name for biti na glasu; da
in the name of v imenu (ljudstva, usmiljenja itd.)
of name ugleden, pomemben
maiden name dekliško ime
in one's own name v svojem imenu
proper name lastno ime
to make one's name; ali to make a name for o.s.; ali to make o.s. a name zasloveti
not a penny (ali nickel) to his name čisto brez denarja je
to put one's name down for priglasiti kandidaturo
to send in one's name napovedati se, priglasiti se
to take a name in vain nespoštljivo o kom govoriti, po nemarnem imenovati
to keep one's name on the books ostati v klubu, šoli
to take one's name off the books izstopiti iz kluba, šole
to win a name for o.s. napraviti si ime, zasloveti
what's in a name? ime kaj malo pomeni

Name, der, (-ns, -n), Namen, der, (-s, -) ime (persönlicher osebno); sloves; guter Name dobro ime; dem Namen nach po imenu; auf den Namen hören slišati na ime; beim Namen po imenu, z imenom; beim richtigen Namen s pravim imenom; im Namen v imenu (koga/česa); in Gottes Namen v Božjem imenu; In Gottes Namen! Za boga (svetega)!; Führung des Namens uporabljenje imena; sich einen Namen machen narediti si ime, postati znan; einen Name haben als sloveti kot; mein Name ist Hase, ich weiß von nichts nič nočem vedeti o tem

namèn (-éna) m scopo, intenzione, proposito, fine:
pošten, slab, sovražen namen intenzione buona, cattiva, malevola
imeti namen, da avere intenzione di, proporsi di
dobrodelni, obrambni, pedagoški nameni scopi umanitari, difensivi, didattici
doseči namen, prizadevati si za namen conseguire lo scopo, impegnarsi per il raggiungimento di uno scopo
pren. namen posvečuje sredstva il fine giustifica i mezzi
izročiti objekt (tovarno, šolo ipd. )
svojemu namenu aprire una fabbrica, una scuola e sim.

namenjen² [é] (-a, -o)
biti namenjen kam: gehen (Kam si namenjen? Wohin gehst du?)
dežela, kraj …, kamor je namenjeno blago, transport ipd.: Bestimmungs-
( das Bestimmungsland, der Bestimmungsort, der Bestimmungshafen …)