Franja

génération [-sjɔ̃] féminin ploditev; biologie razmnoževanje; potomstvo; rod, generacija

génération (annuelle) (rojstni) letnik
génération sexée spolno razmnoževanje
génération actuelle, montante sedanja, doraščajoča generacija
la jeune génération mladi rod

generazione f

1. porajanje, proizvajanje:
generazione di energia proizvajanje energije

2. generacija, rod:
la nuova generazione nova generacija, novi rod

generosità f

1. velikodušnost, plemenitost:
comportarsi, agire con generosità velikodušno ravnati

2. darežljivost:
ricompensare qcn. con generosità darežljivo, bogato koga poplačati
la generosità del vino polnost vina
la generosità di un atleta borbenost, požrtvovalnost športnika

genèse [žənɛz] féminin geneza, nastanek, razvoj

la Genèse Geneza (religion)
la genèse d'une idée, d'une œuvre littéraire nastanek ideje, literarnega dela

gēnesi f

1. izvor, nastanek, razvoj, geneza:
la genesi di un'opera d'arte geneza umetniškega dela

2. m relig. Geneza

génie [ženi] masculin genij, duh, veleum; velika nadarjenost; inženirske, pionirske čete v vojski; genius, dober duh, duh zaščitnik

de génie genialen
génie civil gradbeništvo
génie investigateur, inventif raziskovalen, iznajditeljski duh
génie méconnu nepriznan genij
génie maritime (državni) inženirji za gradnjo ladij
génie militaire tehnične, inženirske, pionirske čete v vojski
génie des bois gozdni duh (nadnaravno bitje)
peintre masculin de génie genialen slikar
soldat masculin du génie vojak inženirske čete
les sapeurs du génie saperji, pionirji tehničnih čet v vojski
il n'est pas un génie on je nekaj povprečnega
avoir le génie du commerce imeti trgovski talent
cet enfant a le génie de la destruction ta otrok ima pravi (pravcati) talent za uničevanje
faire son service dans le génie služiti vojaščino pri inženirski četi

genio moški spol genij, duh; duh zaščitnik; značaj, temperament, živahnost, ognjevitost

genio tutelar duh zaščitnik
genio vivo (alegre) živahen temperament
corto de genio duševno omejen
mal genio slaba volja; togota
tener mal genio togoten, razdražljiv biti
tener genio (para) imeti dar (za)
genio y figura, hasta la sepultura značaja ne spremeniš

genitrice

A) agg. knjižno rodna:
la terra genitrice rodna zemlja; pren. mati zemlja

B) f rodnica; roditeljica, mati

gent [žɑ̃] féminin, vieilli ljudstvo, rod; péjoratif svojat

la gent ailée krilati rod, ptice
la gent écrivasière pisuni
la gent moutonnière (figuré) backi, ljudje, ki slede drugim in jih posnemajo
la gent trotte-menu (vieilli) miši

gēnte f

1. ljudje:
non m'importa di ciò che dice la gente ni mi mar, kaj pravijo ljudje
far gente zvabiti mnogo ljudi, zbrati okrog sebe množico
gente di teatro gledališčniki
gente di mare pomorščaki
gente di tavolino pisatelji, učenjaki

2. gostje, obiski:
oggi aspettiamo gente danes pričakujemo goste

3. rod, rodbina, družina:
nascere da gente patrizia biti patricijskega rodu
diritto delle genti mednarodno pravo
la mia gente moja rodbina, moji sorodniki

4. knjižno ljudstvo, narod:
la gente etrusca Etruščani
le genti umane človeški rod, človeštvo
la gente futura zanamci, prihodnji rodovi

gente ženski spol ljudje, ljudstvo, narod; osebje, služinčad; ladijsko moštvo

gente de alpargata kmečko ljudstvo
gente baja preprosto ljudstvo; sodrga
gente de color nebelci (mulati, črnci itd.)
gente de dinero bogataši
gente de la hampa vagabundi
gente de levita izobraženi ljudje
gente de mal aivir, gente non sancta, gente perdida malopridneži
gente de medio pelo srednji stan
- menuda otroci; sodrga
gente moza mladi ljudje
gente de paz dobri ljudje
¿quién? ¡gente de paz! (mil) stoj! Kdo tam? - Prijatelji!
gente de poco más o menos povprečni ljudje
gente de trato trgovci
gente de la vida (airada) razuzdanci
de gente en gente od ust do ust
bullir de gente mrgoleti ljudi
hacer gente (voj) novačiti vojake; zbuditi pozornost
ande ro caliente y riase la gente lastna komodnost je čez vse

gentilezza f

1. ljubeznivost, prijaznost:
lo colmarono di gentilezze zasuli so ga z ljubeznivostjo
fammi la gentilezza di toglierti dai piedi iron. bodi prijazen in se mi spravi spod nog

2. uglajenost, prefinjenost, izbranost:
gentilezza di modi prefinjenost v obnašanju

3. nežnost, ljubkost:
gentilezza di aspetto ljubek videz

gentillesse [žɑ̃tijɛs] féminin ljubeznivost, prijaznost; milina, ljubkost

avoir la gentillesse de ... biti tako ljubezniv in ...
combler quelqu'un de gentillesses obsuti koga z ljubeznivostmi
échanger des gentillesses (ironično) izmenjati »ljubeznivosti« (= psovke, udarce) med seboj

geometria f

1. geometrija:
geometria euclidea, non euclidea evklidska, neevklidska geometrija
geometria descrittiva opisna geometrija

2. zgradba, struktura:
la geometria della Divina Commedia pren. zgradba Božanske komedije

gercer [žɛrse] verbe transitif povzročiti razpoke

se gercer pokati
un froid vif qui gerce les mains hud mraz, ki povzroča razpokline na rokah
les mains, les lèvres se gercent koža na rokah, na ustnicah poka
la terre se gerce zemlja poka, dobiva razpoke

germe [žɛrm] masculin kal, klica, mikrob; figuré izhodišče, izvor, prvi začetki

germe d'une maladie kal bolezni
germe de discorde kal nesloge
être porteur de germes de la tuberculose nositi klice tuberkuloze

gésir* [žezir] verbe intransitif ležati

ci-gît tukaj počiva
là gît la difficulté tu tiči težava
c'est là que gît le lièvre za tem grmom tiči zajec

gêslo (-a) n

1. motto, divisa; slogan:
volilno geslo slogan elettorale
življenjsko geslo il motto della mia (tua, sua ecc.) vita, la mia (tua, sua ecc.) divisa di vita

2. parola d'ordine:
geslo hranilne knjižice parola d'ordine del libretto di risparmio

3. lemma

geste [žɛst] masculin kretnja, gibljaj, gesta; pluriel mimika; (familier)

faire un geste storiti plemenito dejanje
faire des (grands) gestes delati kretnje, (močno) gestikulirati
ne pas faire un geste ne se premakniti
(familier) n'avoir qu'un geste à faire pour avoir quelque chose samo roko stegniti in že kaj dobiti
joindre le geste à la parole takoj napraviti, kar smo rekli

gettare

A) v. tr. (pres. gētto)

1. vreči, metati:
gettare sassi contro qcn. metati kamenje v koga
gettare l'ancora vreči sidro, zasidrati se
gettare le armi odvreči orožje, predati se
gettare qcs. dietro le spalle kaj odvreči; pren. kaj vreči čez ramo
gettare i dadi kockati (tudi pren.);
gettare in faccia a qcn. il suo passato pren. vreči komu v obraz njegovo preteklost, očitati komu preteklost
gettare la polvere negli occhi a qcn. pren. metati komu pesek v oči
gettare il denaro pren. razmetavati denar
gettare all'aria una stanza razmetati sobo
gettare qcn. nella miseria, sul lastrico pren. koga pahniti v bedo, vreči na cesto
gettare uno sguardo su qcs. vreči pogled na kaj
gettare via vreči proč
la fontana getta vodnjak brizga vodo
il ferito getta sangue dalla bocca ranjenec bruha kri
gettare le radici pognati korenine (tudi pren.);
gettare grida, urli pren. kričati, vpiti

2. položiti, zgraditi, postaviti:
gettare le fondamenta di un edificio položiti temelje stavbe
gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti
gettare un ponte zgraditi most

3. uliti (kip)

4. prinesti, prinašati, navreči:
le tasse gettano molti miliardi allo stato davki vržejo, prinesejo državi milijarde

B) ➞ gettarsi v. rifl. (pres. mi gētto)

1. vreči se, pognati se, planiti:
gettarsi dalla finestra vreči se skozi okno
gettarsi nella mischia pognati se v metež; pren. zagnati se, vreči se v kaj
gettarsi al collo di qcn. vreči se komu okrog vratu

2. izlivati se:
il Po si getta nel Mare Adriatico Pad se izliva v Jadransko morje