Franja

dohódek ingresos m pl ; utilidades f pl

(državni) dohodek ingresos m pl fiscales, rentas f pl públicas
dohodki iz dela, kapitala rentas f pl de trabajo, de capital
čisti dohodek ingresos m pl netos
stalni (mesečni) dohodki ingresos fijos (mensuales)
davčna prijava dohodkov declaración f de ingresos (a efectos tributarios)
dohodki so večji kot izdatki los ingresos son superiores a los gastos

doigt [dwa] masculin prst; zoologie krempelj; technique vzvod, kljuka, klin

doigt de pied prst na nogi
un doigt de malce, nekoliko (de vin vina)
faire un doigt de cour à une femme malo podvoriti ženski
à deux doigts de čisto blizu pri, ob; neposredno pred
à lèche-doigts varčno, zelo malo
du bout du doigt s prstnimi konicami, oprezno, previdno
sur le bout du doigt (figuré) temeljito, iz mezinca
avoir mal au bout du doigt imeti majhne (namišljene) bolečine
avoir de l'esprit jusqu'au bout des doigts biti zelo duhovit
elle a des doigts de fée ona je zelo spretna
avoir des yeux au bout des doigts (figuré) slišati travo rasti; biti zelo spreten
ça ne vous brûlera pas les doigts to ne bo tako hudo
on peut les compter sur les doigts (de la main) na prste jih lahko prešteješ (tako malo jih je)
les doigts me démangent roka me srbi, mika me (da bi udaril ipd)
donner sur les doigts à quelqu'un okrcati; posvariti koga
mon petit doigt me l'a dit zvedel sem to, a kako, to ostane (zate) skrivnost
s'entendre comme les deux doigts de la main izvrstno se razumeti
étre (comme) les (deux) doigts de la main biti eno srce in ena duša, biti v tesnih prijateljskih stikih
ne faire œuvre de ses dix doigts s prsti ne migniti, biti pasiven
glisser, filer entre les doigts de quelqu'un izmuzniti se komu (iz roke), uiti mu
mettre son doigt, sa main au feu (figuré) položiti svojo roko v ogenj
y mettre les quatre doigts et le pouce s polno roko, pohlepno zgrabiti
se mettre, se fourrer le doigt dans l'œil (figuré) urezati se, ušteti se; sam sebi škoditi, zelo se (z)motiti
mettre le doigt sur la plaie (figuré) prav uganiti; jasno predočiti
mettre le doigt dans l'engrenage (figuré) prste si opeči
montrer du, au, avec le, du bout du doigt s prstom (po)kazati (quelqu'un na koga)
se mordre les doigts, mordre ses doigts biti zelo nestrpen; figuré obžalovati, kesati se (de quelque chose česa)
obéir, marcher, filer au doigt et à l'œil na besedo natančno ubogati
ne pas remuer, lever le petit doigt, ne pas bouger un doigt pour z mezincem ne migniti za
savoir, connaître quelque chose sur le bout du doigt iz mezinca, temeljito kaj (po)znati
taper sur tes doigts de quelqu'un grajati, opomniti, kaznovati koga
toucher au doigt, du doigt; toucher, voir au doigt et à l'œil jasno videti, jasno spoznati
ne pas toucher du bout du doigt (niti s prstom) se ne dotakniti
entre l'arbre et l'écorce, il ne faut pas mettre le doigt (proverbe) ne vtikajmo se v družinske zadeve!

doktor samostalnik
1. (znanstveni naziv) ▸ doktorKot dvakratni doktor (filozofije in teologije) je bil vseskozi povezan s pedagoškim delom. ▸ Két doktorátusa van (filozófiából és teológiából), de mindvégig kapcsolatban volt a pedagógiai munkával.Po izobrazbi je farmacevt in doktor kemije. ▸ Végzettsége szerint gyógyszerész és vegyészdoktor.Povezane iztočnice: doktor znanosti, častni doktor

2. (zdravnik) ▸ orvos, doktor Doktor me je zasul z informacijami, da ima mož previsok krvni tlak, da ima močno povišan sladkor v krvi in zelo obolela jetra. ▸ Az orvos elárasztott információkkal: a férjemnek magas a vérnyomása, jelentősen magas a vércukorszintje és nagyon beteg a mája.
Bolničarke so me odpeljale k doktorju. ▸ Az ápolónők elvezettek a doktorhoz.
Sopomenke: zdravnik

3. lahko izraža posmeh (o obvladovanju področja ali spretnosti) ▸ doktorSicer pa je pri nas že moški nogomet na precej nižji ravni kot na zahodu – na stadionih je težko zbrati večje število ljudi in tako za Evropo zaostajamo tudi v finančnem smislu, ugotavlja "doktor nogometa". ▸ Egyébként pedig nálunk a férfi labdarúgás is sokkal alacsonyabb szinten van, mint nyugaton – nehéz nagy tömegeket bevonzani a stadionokba és pénzügyi szempontból is le vagyunk maradva Európához képest, állapítja meg a „futballprofesszor”.11 "doktorjev nogometa" ne more premagat 10 igralcev Chelseaja, ko se borijo za Evropo. ▸ Tizenegy „futballprofesszor” nem tudja legyőzni a Chelsea tíz játékosát, amikor azok Európáért küzdenek.
Veliki ljubljenec ljubljanske nogometne publike je vidno šepal. Boleča grimasa na obrazu doktorja preigravanja. ▸ A ljubljanai labdarúgáskedvelők nagy kedvence láthatóan sántított. Fájdalmas grimasz rajzolódott ki a cselprofesszor arcára.
Ali ni eden od podpornikov tega sijajnega projekta tudi doktor za davčne utaje? ▸ Ennek a zseniális projektnek az egyik támogatója nem az adócsalás doktora?
Zakaj so fliperji izginili iz našega vsakdana, je začel moj sogovornik, doktor za fliperje, ki zgodovino teh igralnih avtomatov zelo dobro pozna. ▸ Miért tűntek el a flipperek a mindennapi életünkből, kezdte beszélgetőpartnerem, egy flipperdoktor a beszélgetést, aki jól ismeri e gépek történetét.

doktorat samostalnik
1. (stopnja izobrazbe) ▸ doktorátus, doktori cím, PhD Doktorat iz računalniških znanosti je pridobil na univerzi Columbia v New Yorku. ▸ A számítástudományi doktorátusát a New York-i Columbia Egyetemen szerezte.

2. (podiplomski študij) ▸ doktori képzés, PhD-képzésZlahka bi naredil doktorat iz matematike. ▸ Könnyedén el tudnám végezni a matematika PhD képzéstPo doktoratu na univerzi v Chicagu leta 1960 je postal profesor na kalifornijski in harvardski univerzi. ▸ Miután 1960-ban Chicagóban elvégezte a doktori iskolát, a californiai és harwardi egyetem professzora lett.

3. (raziskovalno delo) ▸ doktori disszertáció, doktorátusZdaj pripravlja doktorat s področja filma na univerzi v Celovcu. ▸ Most készíti a doktori disszertációját film témában a klagenfurti egyetemen.

doktorírati to take one's doctorate (ali one's doctor's degree); to take the degree of doctor

pravkar je doktoríral he has just got his doctorate
doktoriral je iz prava na univerzi v X he gratuated from the University of X with a doctorate in law
doktoriral je iz filozofije leta 1931 he was awarded his Ph.D. (degree) in 1931

doktorska disertacija stalna zveza
(znanstveno delo) ▸ doktori disszertáció, doktori értekezésČlani komisije lahko že v času ocenjevanja predloga doktorske disertacije sporočijo kandidatu pripombe. ▸ A bizottság tagjai már a doktori disszertációs javaslat elbírálása során is tehetnek észrevételeket a jelöltnek.
Po prihodu iz vojske je nadaljeval študij in leta 1991 uspešno zagovarjal doktorsko disertacijo. ▸ A hadseregből való távozása után folytatta tanulmányait, és 1991-ben sikeresen megvédte doktori disszertációját.

doleō -ēre, doluī, dolitūrus (prim. dolāre, dōlium, dēlīt)

1.
a) (o udih) boleti, boleč biti: Pl., Ca., Aus., nihil dolet nisi pes; possunt oculi, potest caput, latera, pulmones, possunt omnia Ci., pes cum dolet aegri Lucr., circa dentem, qui doleat Plin., si (caput) a sole doleat Plin., tudi: vulnus mihi dolet Mart.
b) (o osebah) bolečino (-e) trpeti, bolečino (-e) (ob)čutiti: nequeo caput tollere, ita dolui itaque nunc doleo Pl.; brezos. (z dat.) = koga boli: mihi dolet, cum ego vapulo Pl., si stimulos pugnis caedis, manibus plus dolet Pl.; osebno z acc. α) dolere aliquid bolečino v (na) čem (ob)čutiti (sl.: koga kaj boli): graviter oculos dolui Fr., doluisse te inguina cognosco Fr., caput, ventrem meum doleo Vulg. β) dolere aliquem bolečino povzročiti (povzročati) komu, do živega priti (iti) komu: frigida Eoo me dolet aura gelu Pr.

2. duševno
a) (o osebah) bolečine (-o) (ob)čutiti ali trpeti, tudi samo trpeti, vznemirjati se, mučiti se, žalostiti se, žalovati nad kom, nad čim, po kom, po čem, obžalovati kaj, žal biti komu koga, česa; abs.: difficile est tacere, cum doleas Ci., numquam dolituri V. neobčutljivi, delenire dolentem H. žalostnega; z abl.: et laetari bonis rebus et dolere contrariis Ci., d. delicto Ci. obžalovati prekršek, kesati se ga, doleo tantā calamitate miseriāque sociorum Ci., nostro doluisti saepe dolore (našo otožnost) V., laeso doluere Metello H., quamquam parum iniuriis civitatis suae doluerit L., d. successu O., morte Plin. iun.; s praep.: doleo ab animo, ab oculis, ab aegritudine Pl., d. de Hortensio Ci., rapto de fratre H., de pellice vera O., d. ex me Ci. ep., d. ex (zaradi) commutatione rerum C., pro gloria imperi S., pro aliquo Sen. ph., Lact., id, propter quod dolet Ci., d. in tam gravi vulnere Ci., in amore Pr., in propria orbitate Eutr.; z inf.: Cl., vinci dolens Hercules H.; z ACI: Lucr., nos dolet vivere Ci., dolui pacem repudiari C., dolebam rem publicam esse perituram Ci., suos ab se liberos abstractos obsidum nomine dolebant C.; s kavzalnim stavkom: doluisse se, quod populi Romani beneficium sibi … ab inimicis extorqueretur C., doleo, quia doles Lucceius in Ci. ep., a quoquam quod sit servata, dolebis O.; s kondicionalnim stavkom: doliturus, si (haec) placeant spe deterius nostrā H.; z notranjim obj. (acc. neutr. pron.): ut illud dolerem civitatem oppressam fuisse Ci., si id dolemus, quod (da) … Ci., id doleo, quod … Cat.; trans.: O., Dionis mortem d. Ci., quia meum casum luctumque doluerunt Ci., quasi dolens eius casum S., tuam vicem doleo Ci., L. iz srca te mi je žal, se vicem eorum dolere quod … Suet. da jim izreka svoje sožalje, quod ceteri dolere solent, ego laetor S., hoc factum d. Lamp. jeziti se nad … ; z dvojnim sklonom (acc. in abl.): at pia nil aliud quam me dolet exsule coniunx O.; redko pass.: laetandum magis quam dolendum puto casum tuum S., poena dolenda venit O.
b) o pooseb. α) bolečino (ob)čutiti, trpeti, žalostiti se: iniecta monstris Terra dolet suis H. Zemlja trpi, da leži na … , constitit ad ramos mitis Lucina dolentes O. β) boleti koga, žal biti komu česa; z dat.: animus mihi dolet Pl., id mihi vehementer dolet Ter., dolet dictum alicui Ter., dolet huic illud, quia … Ci., meus casus tibi dolet Aurel. ap. Fr.; kot subst. pt. pr.: dictitare … alia praeterea … illis dolentia S. boleče besede; brezos.: mihi dolebit, si … Pl., cui placet, obliviscitur, cui dolet, meminit Ci., dolet mihi, quod tu nunc stomacharis Brutus in Ci. ep. žal mi je, da … — Od tod adj. pt. pr. dolēns -entis bolesten, žalosten: nil vidisse dolentius O.; adv. dolenter bolestno, z žalostnim srcem, otožno, s prisrčnim sočutjem: dolenter causam agere, d. hoc dicere Ci., d. dici (opisovan biti) Ci., d. ferre (z ACI) Val. Max. ali haec ferre Plin. iun., necessario deplorandum Ci.

dolg¹ [ou̯] moški spol (dolga; dolgovi) die Schuld (tudi figurativno); postavka: der Schuldposten; obveznost: die Schuldverpflichtung; knjigovodsko: das Soll; vsota: der Schuldbetrag; -[schuld] Schuld (častni Ehrenschuld, davčni Steuerschuld, iz igre na srečo Spielschuld, stečajne mase Masseschuld, v banki Bankschuld, v tujini Auslandsschuld, zapuščine [Nachlaßschuld] Nachlassschuld, hipotečni Hypothekenschuld, osnovni Grundschuld, podedovani Erbschuld, prinosni Schickschuld, realni Realschuld, menični Wechselschuld, vojni Kriegsschuld, zasebni Privatschuld)
dolgovi množina Schulden
državni dolgovi Staatsschulden
leteči dolgovi schwebende Schulden
odplačevanje dolga/dolgov die Schuldentilgung, die Entschuldung, služba: der Schuldendienst
odpust dolgov der [Schuldnachlaß] Schuldnachlass
ostanek dolga die Restforderung, die Restschuld
pravni naslov za izterjavo dolga der Schuldtitel
prevzem dolga der Schuldeintritt, die Schuldübernahme
stanje dolga der Schuldenstand
konverzija dolga/dolgov die Schuldumwandlung
črtanje dolga der [Schuldenerlaß] Schuldenerlass
gora dolgov der Schuldenberg
knjiga dolga/dolgov das Schuldbuch
masa dolga/dolgov die Schuldenmasse
odpis dolga die Entschuldung
breme dolgov die Schuldenlast
pristop dolgu der Schuldbeitritt
imeti dolgove Schulden haben
delati dolgove Schulden machen
poplačati dolg eine Schuld abstatten, eine Schuld/Schulden tilgen
oprostiti dolga/dolgov eine Schuld/Schulden erlassen
zabresti v dolgove in Schulden geraten
brez dolga/dolgov schuldenfrei

dólg debt; sum due; (zadolženost) indebtedness; (obveze) liabilities pl

brez dólga debtless, free from debt, (posestvo) unencumbered
časten dólg debt of honour
hipotekarni dólg mortgage
neizterljiv dólg, dólg, katerega plačilo je malo verjetno (žargon) bad debt
izterljiv dólg recoverable debt
viseč dólg floating debt
državni, narodni dólg national debt
biti brez dólgov, ne imeti dólgov to be out of debt
biti, izvleči se iz dólgov (figurativno) to be out of the red
delati dólgove to contract (ali to incur) debts; to get into debt
čez glavo, do vratu tičati v dólgovih to be up to one's ears (ali eyes, neck) in debt
dobiti dólg povrnjen to recover a debt
plačati dólg to honour a debt, to discharge a debt
poravnati svoje dólgove to settle one's debts
odplačati dólg to pay off a debt, to sink a debt
do zadnje pare plačati svoj dólg to pay one's debt to the last farthing
tičati (globoko) v dólgovih to be (deep) in debt
vpisati komu v dólg trgovina to debit someone, to enter a sum on the debit side
zabresti, zaiti v dólgove to run into debt, to fall into debt
kup dólgov a mountain of debts
rešiti se enega dólga, a pri tem napraviti drugega (figurativno) to rob Peter to pay Paul

dólgčas ennui moški spol

iz dolgega časa par ennui
dolgčas mi je je m'ennuie
dolgčas mi je po njem il me manque, il me fait défaut; je m'ennuie de lui
preganjati dolgčas se désennuyer, tromper son ennui

dólgčas, dolgočásje aburrimiento m

iz dolgočasja por aburrimiento
dolgčas mi postaja el tiempo se me hace largo
preganjati si dolgčas distraerse
umirati od dolgočasja morirse de aburrimiento

dolgočasj|e srednji spol (-a …) die Langeweile
iz dolgočasja aus/vor Langeweile

dolin|a ženski spol (-e …) das Tal
hudourniška dolina der Tobel/ Dobel
globo zarezana dolina tiefer Taleinschnitt
kotanjasta dolina die Talmulde
Labotska dolina Lavanttal
meteorologija dolina nizkega zračnega pritiska der Talweg
solzna dolina das Jammertal, das Tränental
suha dolina das Trockental, die Talung
-tal (v obliki črke V Kerbtal, erozijska Erosionstal, gorska Bergtal, izoklinalna Isoklinaltal, koritasta Sohlental, Trogtal, prarečna Urstromtal, prečna Quertal, rečna [Flußtal] Flusstal, stranska Seitental, udorna Einbruchstal, visokogorska Hochtal, vzdolžna Längstal, zatrepna Sacktal)
z mnogimi dolinami zertalt
dno doline die Talsohle, der Talgrund
izhod doline die Talmündung
prebivalec doline der Talbewohner
vrsta doline der Taltyp
iz doline talaus
po dolini navzgor talauf, talaufwärts
po dolini navzdol talab, talabwärts
v dolini im Tal
v smer doline/v dolino talwärts, talseits
pogled v dolino z višine: der Talblick
spust/ vožnja v dolino die Talfahrt
čez hribe in doline über Berg und Tal
figurativno obljubljati hribe in doline goldene Berge versprechen

dōlium -iī, n (dolāre) sod, sprva lončena, pozneje lesena posoda za vrenje vina: Pl., Ca., Hyg., Col., Sen. ph., Icti., de dolio haurire Ci. iz soda = mlado, še nepretočeno vino, d. a fundo pertusum L.; preg.: in pertusum ingerimus dicta dolium Pl. v preluknjan sod besede trosimo = zaman govorimo.

dolžnost [ó] ženski spol (-i …)

1. die Pflicht, -pflicht (čiščenja poti Schneebeseitigungspflicht, dajanja podatkov Offenlegungspflicht, do bližnjega Nächstenpflicht, (duhovnikova) bivati v kraju/(uradnikova) bivati blizu službenega mesta/(odvetnikova), imeti pisarno Residenzpflicht, javnosti Publizitätspflicht, kritja dolgov Deckungspflicht, lojalnosti Treuepflicht, nadzora Aufsichtspflicht, oskrbovanja Sorgepflicht, oskrbovanja in varovanja Fürsorgepflicht, polaganja računov Rechenschaftslegungspflicht, povedati samo resnico in vso resnico Wahrheitspflicht, pregleda Untersuchungspflicht, preživljanja Unterhaltspflicht, pričanja Zeugnispflicht/Aussagepflicht, prijave Anzeigepflicht, prijavljanja Anmeldepflicht, reprezentiranja Repräsentationspflicht, prisege Eidespflicht, seznaniti z naravo bolezni Aufklärungspflicht, sodelovanja Mitwirkungspflicht, varovanja in nadzora Obsorgepflicht, varovanja tajnosti Geheimnispflicht/Verschwiegenheitspflicht, vzdrževanja Instandhaltungspflicht, človeška die Menschenpflicht, državljanska Bürgerpflicht, etična Tugendpflicht, krščanska Christenpflicht, poklicna Berufspflicht, regresna [Regreßpflicht] Regresspflicht, službena Dienstpflicht, stanovska Standespflicht, uradna Amtspflicht, vrnitvena Rückstellungspflicht, zakonska Ehepflicht)
biti dolžnost koga (jemandem) obliegen
kot terja dolžnost pflichtgemäß, pflichtmäßig
kot terjata vest in dolžnost nach Pflicht und Gewissen
narediti svojo dolžnost das Seinige tun
zagovornik po službeni dolžnosti pravo der Zwangsverteidiger, Pflichtverteidiger
pravo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti das Offizialdelikt
izpolnjevanje dolžnosti die Pflichterfüllung
vršilec dolžnosti der Kommissar
kot vršilec dolžnosti kommissarisch, in Vertretung
kršitev dolžnosti die Pflichtverletzung, službene: die Amtspflichtverletzung
nespolnitev dolžnosti pravo die Nichtstellung
občutek dolžnosti das Pflichtgefühl, das [Pflichtbewußtsein] Pflichtbewusstsein
zanemarjanje dolžnosti die Pflichtvergessenheit
z občutkom dolžnosti [pflichtbewußt] pflichtbewusst
storiti iz občutka dolžnosti aus Pflicht tun
|
dolžnosti množina Pflichten, v službi, na funkciji: der Pflichtenkreis
materinske dolžnosti množina Mutterpflichten
očetovske dolžnosti množina Vaterpflichten
pravice in dolžnosti staršev die elterliche Gewalt
nauk o dolžnostih die Pflichtenlehre
kolizija med dolžnostmi pravo die Pflichtenkollision
ki izpolnjuje svoje dolžnosti pflichttreu
ki ne izpolnjuje svojih dolžnosti pflichtvergessen
|
moja/tvoja … prekleta dolžnost meine/deine … verdammte Pflicht/(verdammte) Pflicht und Schuldigkeit

2. (funkcija) das Amt
po uradni dolžnosti von Amts wegen
predaja dolžnosti die Amtsübergabe
prevzem dolžnosti die Amtsübernahme

domá at home; in

je on domá? is he in?, is he at home?
je Vaš oče domá? is your father in, is your father at home?
ni ga domá he is not at home, he is away, he is away from home
domá narejen (kruh) home-made (bread)
držati se domá to keep to the house
on vedno tiči domá he never goes (ali gets) out, he is a stay-at-home
on je domá iz Ljubljane he is a native of Ljubljana
domá je najlepše there's no place like home
počutiti se kot domá to feel at home
bodite kot domá! make yourself at home!
biti domá v (figurativno) to be at home in (ali with), to be familiar with
nisem domá v tem predmetu (figurativno) I am not familiar with this subject
ljubo domá, kdo ga ima east, west, home's best; pesniško be it ever so humble, there's no place like home

domá adv.

1. a casa, in casa:
doma pri starših in casa dei genitori

2. (v domačem kraju, v domači deželi) in casa; in patria; da noi, dalle nostre parti, nel nostro paese, nel paese nativo:
osnovno šolo je obiskoval doma la scuola elementare la frequentò nel paese nativo
kaj izdelovati doma fabbricare, produrre in patria, nel paese
šport. igrati doma giocare in casa

3. (po rodu):
biti doma iz bogate hiše provenire da famiglia benestante
od kod si doma? di dove sei?, da dove vieni?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. biti doma v čem essere forte in qcs., intendersi di qcs.
počutiti se kakor doma sentirsi come a casa propria
PREGOVORI:
povsod je dobro, doma je najboljše a ogni uccello suo nido è bello
ljubo doma, kdor ga ima casa mia, casa mia, per piccina che tu sia tu mi sembi una badia

domesticus 3 (domus)

1. hišen, domač: homo d. Ci. ep. domačin, intra domesticos parietes Ci., domesticis copiis apparare convivium Ci., munera ad domesticum usum Ci., tempus d. Ci. doma preživet, canes domesticos alere Ci., d. Phoebus O. kot domačin, aves, pecudes Col., vestis Suet., d. suus medicus Aug. svoj lastni hišni zdravnik; pesn.: domesticus otior H. domâ; pren.: hae sunt impiis assiduae domesticaeque Furiae Ci. domače = v lastnih prsih bivajoče; subst. domesticus -ī, m domačin, hišni prijatelj: O.; večinoma v pl. domesticī -ōrum, m
a) domačini, hišni prijatelji, družinski člani, sorodniki: Ci., L., Suet.; tudi hišna služinčad, družinčad: Suet. (Otho 70).
b) α) domestici Icti., tudi domestici milites Vop. hišne čete poznejših cesarjev. β) spremstvo višjega oblastnika: Cod. Th.

2. occ. domač = rodbinski, družinski: luctus, difficultas Ci., praedo Ci. lastne rodbine, cum Metellis ei erat domesticus usus Ci. z Metelovimi je po domače občeval, d. iudicium C. svojcev, lastne rodbine.

3. zaseben, lasten, svoj: officia, res, religio, crudelitas, praeconium Ci., uterer domesticis exemplis Ci. iz lastnih govorov, domesticis ipse exemplis Prusiam … compulit L. iz lastne izkušnje, de Ocella cepi consilium domesticum Ci. ep. na svojo odgovornost, domesticis opibus N.

4. domač = na domovino nanašajoč se, domovinski, domâ: bellum, insidiae, testes Ci., crudelitas Ci. kruto ravnanje s sodržavljani, erat domestico summo genere N. je bil imenitnega domačega rodu, domestica copia rei frumentariae C., domestica peregrinaque historia Val. Max.; subst. masc.: alienigenas domesticis anteferre Ci. pred domačini; subst. neutr.: externa libentius … quam domestica recordor Ci. domače zglede, sordebat suis ut plerumque domestica Plin. domača dela, domači izdelki.

domét (-a) m

1. voj. gittata:
top z dolgim dometom cannone a lunga gittata

2. portata:
iz dometa strojničnega ognja fuori portata del fuoco delle mitragliatrici

3. raggio d'azione:
domet radijske postaje portata della stazione radio

4. (dosežek, uspeh) portata, portato, risultato

domèt portée ženski spol , atteinte ženski spol

v (na) domet à (la) portée (de)
iz (zunaj) dometa hors de (la) portée