Franja

promet¹ [è] moški spol (-a …) s prometnimi sredstvi: der Verkehr; das Verkehrswesen; količina vozil: das Verkehrsaufkommen; (avtomobilski Autoverkehr, Kraftverkehr, božični Weihnachtsverkehr, cestni Straßenverkehr, na daljavo Fernverkehr, enosmerni Einbahnverkehr, Richtungsverkehr, hitri Schnellverkehr, individualni Individualverkehr, izmenični Wechselverkehr, iz nasprotne smeri Gegenverkehr, kolesarski Fahrradverkehr, kombinirani cestno-železniški Straße-Schiene-Verkehr, kontejnerski Behälterverkehr, kopenski Landverkehr, krajevni Ortsverkehr, Nahverkehr, krožni Kreisverkehr, Rundverkehr, letalski Luftverkehr, letalski tovorni Luftfrachtverkehr, linijski Linienverkehr, lokalni Nahverkehr, Ortsverkehr, Lokalverkehr, lokalni hitri Nahschnellverkehr, mestni Stadtverkehr, nedeljski Sonntagsverkehr, notranji Binnenverkehr, oprtni Huckepackverkehr, parniški Dampferverkehr, pešcev Fußgängerverkehr, počitniški Urlauberverkehr, poklicni Geschäftsverkehr, potniški Fahrgastverkehr, Reiseverkehr, Personenverkehr, povečan zaradi praznika Feiertagsverkehr, pretovarjalni Umschlagverkehr, primestni Vorortverkehr, Nahverkehr, po desni Rechtsverkehr, po levi Linksverkehr, po tirih Schienenverkehr, z vozili Fahrverkehr, Fahrzeugverkehr, z vprežnimi vozovi Fuhrwerkerverkehr, Gespannverkehr, tovorni Güterverkehr, Frachtverkehr, trajektni Fährbetrieb, tranzitni Durchgangsverkehr, Transitverkehr, velikonočni Osterverkehr, vlakovni Zugsverkehr, zbirni Sammelverkehr, zračni Flugverkehr, železniški Eisenbahnverkehr, Bahnverkehr, Zugverkehr)
javni promet öffentliche Beförderung, der Verkehrsbetrieb
javni potniški promet öffentlicher Personalverkehr
mali obmejni promet kleiner Grenzverkehr
obmejni/mejni promet Grenzverkehr
oviran promet die Verkehrsbehinderung
tekoč promet die Flüssigkeit des Verkehrs
minister za promet der Verkehrsminister
ministrstvo za promet das Verkehrsministerium
… prometa Verkehrs-
(gostota die Verkehrsdichte, nadzorovanje die Verkehrskontrolle, obseg das Verkehrsaufkommen, ogrožanje die Verkehrsgefährdung, ogrožanje cestnega Straßenverkehrsgefährdung, oviranje die Verkehrsbehinderung, die Verkehrsbeeinträchtigung, speljava Verkehrsführung, štetje Verkehrszählung, tek/potek Verkehrsablauf, tok [Verkehrsfluß] Verkehrsfluss, ureditev Verkehrsregelung, urejanje Verkehrsregelung, žrtev das Verkehrsopfer, smrtna der Verkehrstote)
z malo prometa verkehrsschwach, verkehrsarm
z veliko prometa verkehrsstark
z reduciranim prometom verkehrsberuhigt
prilagojen prometu verkehrsgerecht
udeleženec v prometu der Verkehrsteilnehmer
zakon o cestnem prometu die Straßenverkehrsordnung (StVO)
zastoj v prometu die Verkehrsstauung, der Verkehrsstau
brez prometa dan v tednu, ulica: autofrei
urejanje prometa v bližini šole die Schulwegsicherung
vzeti iz prometa avtobus, vagon: außer Dienst stellen

pulsante

A) agg. utripajoč; pulzirajoč:
corrente pulsante pulzirajoči tok
vena pulsante utripajoča žila

B) m gumb; stikalo; tipka:
premere il pulsante pritisniti na gumb

pulzirajóč (-a -e) adj. pulsante:
pulzirajoča žila vena pulsante
astr. pulzirajoča zvezda stella pulsante
elektr. pulzirajoči tok corrente pulsante

raddrizzare

A) v. tr. (pres. raddrizzo)

1. naravnati; zravnati:
raddrizzare le gambe ai cani pren. delati, narediti kaj jalovega
raddrizzare le ossa a qcn. koga premikastiti

2. pren. popraviti, popravljati

3. elektr. pretvoriti, pretvarjati:
raddrizzare una corrente alternata pretvoriti izmenični tok

B) ➞ raddrizzarsi v. rifl. (pres. mi raddrizzo) zravnati se

radēnte agg. tik ob:
attrito radente fiz. drsno trenje
corrente radente navt. obalni tok
volo radente let tik ob tleh

rádio radio, wireless, broadcasting; (aparat) radio, wireless, wireless set, (sprejemnik) receiver

rádio na izmenični (istosmerni) tok mains AC (DC) radio
baterijski rádio battery set
po rádiu on the air
slabitev zvoka na rádiu fading
naravnati val na rádiu to tune in to a wavelength
govoriti po rádiu to speak over the radio
oddajati po rádiu to broadcast, (prek prehodnih postaj) to relay
odpreti, vključiti rádio to turn the radio on
zapreti, izključiti rádio to turn the radio off
biti na rádiu (radijskem programu) to be on the air
poslušati rádio to listen to the radio, to listen in to a station, to listen (in)
to sem slišal na rádiu I heard (ali I've heard) that on the radio
zvok na rádiu slabí the sound fades out
objaviti kaj po rádiu to broadcast something, to broadcast an announcement
poslušalec rádia (radio) listener

rail [raj] masculin tračnica; figuré železnica; prevoz po železnici

rail mobile premična tračnica (pri kretnici)
rail conducteur tračnica, ki dovaja električni tok motorju
chemin masculin de fer à rail unique enotirna železnica
grève féminin du rail stavka železničarjev
remettre sur les rails spraviti spet na dobro pot, v tek, v obratovanje
sortir des rails iztiriti se

rapide [rapid] adjectif hiter, brz, nagel; strm; deroč; bežen; figuré živ(ahen); pharmacie hitro učinkujoč; ekspeditiven; masculin brzica; (= train masculin rapide) brzovlak

rapide comme une flèche hiter kot strelica
acier masculin (à coupe) rapide zelo trdo jeklo
courant masculin rapide deroč tok (reke)
pellicule féminin (ultra) rapide (zelo) občutljiv film
pente féminin rapide strmo pobočje
pouls masculin, respiration féminin rapide hiter pulz, hitro dihanje
progrès masculin, guérison féminin nagel napredek, nagla ozdravitev
style masculin rapide živahen slog

rápido hiter, brz, nagel; deroč

(tren) rápido brzovlak
tener rápida venta lahko iti v prodajo
rápido m brzica, hiter tok (reke)

reactive [riǽktiv] (reactively prislov)
nasprotno ali nazaj delujoč, reaktiven; zmožen za kemične reakcije; občutljiv (to za)
ki reagira (to na)
politika reakcionaren

reactive current elektrika jalov tok

récepteur, trice [-sɛptœr, tris] adjectif sprejemen; masculin radijski sprejemnik; slušalka (teleforui)

récepteur à galène detektor
récepteur piles baterijski sprejemnik
récepteur de radio, radio -phonique (de T. S. F.) radijski sprejemnik
récepteur de télévision televizijski sprejemnik
récepteur tous courants, toutes ondes sprejemnik za vsak tok, za vse valove
récepteur portatif prenosen sprejemnik
poste masculin récepteur sprejemni aparat, sprejemnik

réčen (-čna -o) adj. del fiume, fluviale:
navt. rečna barkača palandra
zool. rečna svinja potamochero (Potamocherus porcus)
rečni tok corso del fiume
rečno pristanišče porto fluviale
rečne ptice, rastline uccelli, piante fluviali
rečni režim regime delle acque (di un fiume)
rečno omrežje sistema fluviale
zool. rečni ostriž persico (Perca fluviatilis)
rečni piškur lampreda di fiume (Lampreta fluviatilis)
hidr. rečni jez pescaia
rečni nasip spalletta
rečni okljuk ansa
rečni rokav braccio (di fiume)
zool. rečni som siluro d'Europa (Silurus glanis)
rečno ustje foce (di fiume)

rečn|i [é] (-a, -o) [Fluß] Fluss (bog der [Flußgott] Flussgott, parnik der [Flußdampfer] Flussdampfer, pesek der [Flußsand] Flusssand, prod der [Flußkies] Flusskies, rokav der Fußarm, tok der [Flußlauf] Flusslauf, kopališče das [Flußbad] Flussbad); živalstvo, zoologija, rastlinstvo, botanika [Fluß] Fluss- (cvrčalec der [Flußschwirl] Flussschwirl, ostriž der Flussbarsch, piškur das Flussneunauge, grint das [Fluß] Fluss-Greiskraut)

rek|a¹ [é] ženski spol (-e …) geografija der [Fluß] Fluss (alogena [Fremdlingsfluß] Fremdlingsfluss, gorska [Gebirgsfluß] Gebirgsfluss, kanjonska [Cañonfluß] Cañonfluss, kraška [Karstfluß] Karstfluss, mejna [Grenzfluß] Grenzfluss, podzemna [Höhlenfluß] Höhlenfluss), (veletok, tok) der Strom
… reke [Fluß] Fluss-
(breg das [Flußufer] Flussufer, izvir die [Flußquelle] Flussquelle)
po reki auf dem [Fluß] Fluss, transportirati: auf dem [Flußweg] Flussweg
po reki navzdol [flußabwärts] flussabwärts, den [Fluß] Fluss hinunter, stromabwärts, stromab
po reki navzgor [flußaufwärts] flussaufwärts, den [Fluß] Fluss hinauf, stromauf
regulacija rek gradbeništvo, arhitektura der [Flußbau] Flussbau
figurativno reka pozabljenja Strom des Vergessens/der Vergessenheit

réka river

réka Temza the River Thames
réka Hudson ZDA Hudson River
struga réke Save the bed of the River Sava
brez rék riverless
bogat z rékami rich in rivers
ležeč ob réki riparian
izvir réke river head
ustje réke river mouth
po réki navzdol downriver, downstream
po réki navzgor upriver, upstream
gornji tok (z izvirom) réke the headwaters of a river
velika réka large river, waterway
promet na réki river traffic
mreža rék river system
réke lave rivers pl of lava
réka ognja, krvi river (ali stream) of fire, of blood
v rékah dreti v... to stream into...
iti čez réko to cross the river
réka izvira v... the river rises in...
veslati po réki navzgor (navzdol) to row upstream, upriver (downstream, downriver)

renverser [rɑ̃vɛrse] verbe transitif prevrniti, prekucniti; obrniti; podreti, zrušiti na tla; razliti (tekočino); nagniti nazaj (la tête glavo); familier osupiti

renverser le courant obrniti tok, smer toka
renverser un récipient prevrniti posodo
se renverser pasti vznak, na hrbet; nagniti se nazaj
renverser la cervelle à quelqu'un zmešati komu glavo
renverser un gouvernement, un ministre zrušiti vlado, ministra
renverser son adversaire zrušiti, vreči na tla nasprotnika
l'automobiliste a renversé un piéton avto ja podrl pešca
renverser l'ordre des mots obrniti besedni red
renverser les profets podreti načrte
le vent a renversé beaucoup d'arbres veter je podrl mnogo dreves
renverser du vin razliti vino
renverser tous les obstacles porušiti vse ovire
cela me renverse (figuré) temu se zelo čudim, to mi zapre sapo
ne pas renverser! ne prevračaj! ne premetavaj!
se renverser sur le dos leči na hrbet
le voilier s'est renversé jadrnica se je prekucnila

re-quiēscō -ere -quiēvī -quiētum (re in quiēscere)

1. odpoči(va)ti se (si) poči(va)ti, počíti (se), počiniti, oddahniti se (si): Pr., Tert. idr., legiones requiescere iussit Ci., requiescere paulisper in eius sella Ci., huc ades et requiesce sub umbra V. pridi sem in se odpočij v senci; metaf. (o stvareh): requiescat humus Tib. naj počiva, mutatis fetibus requiescunt arva V., requiescit vitis in ulmo O. se naslanja, se opira, mutata suos requierunt flumina cursus V. spremenivši svoj naravni tok so se zopet ustavile (so zopet prenehale teči), aures requiesse a strepitu et tumultu hostili L., requiescit stilus lectione Q.; zlasti počivati, spati: Mart. idr., lecto Pr., nullam partem noctis Ci., hanc mecum poteras requiescere noctem V., Iuppiter Alcmenae geminas requieverat Arctos Pr. dve noči zaradi Alkmene, in sepulcro requiescere mortuum Ci., ossa, requiescite in urnā O.

2. metaf. odpoči(va)ti se (si), umiriti (umirjati) se, pomiriti (pomirjati) se, upokojiti (upokojevati) se: animus ex multis miseriis atque periculis requievit S., non requievit Ulixes V. ni miroval, (sc. sepulcro) corpus requiescat malis Enn. Od tod adj. pt. pf. requiētus 3

1. spočit: miles L., terra requietior Col. animi Sen. ph.

2. uležan, star: caro apri H., caseus Col., ovum Col.

Opomba: Obl. iz pf. debla so večinoma izpeljane skrč.: requierunt V., requierant Cat., requiesset Cat., T., requiesse Ci., L.

rītus -ūs, m (ali iz a) indoev. kor. *rei- šteti, računati (razširjen iz *ar- zlagati, sestavljati), skr. r̥táḥ- primeren, pravi, r̥tam svet (od bogov določen) običaj, božji ukaz, r̥tḗna = rīte, r̥túḥ- določen čas, gr. ἀριϑμός število, νήριτος neštet, ἐπάριτοι izbran(c)i, stvnem. rīman šteti, rīm vrsta, število = nem. Riem, lat. rīte; ali pa iz b) indoev. kor. *rei- teči, prim. skr. rītí-ḥ tek, tok, črta, tek stvari, način, lat. rīvus potok)

1. tradicionalen (ustaljen, uveljavljen) bogoslužen (bogočasten) način, verski običaj (obred), svet običaj (obred), ceremónija, ceremoniál, rítus: ritus est mos comprobatus in administrandis sacrificiis Fest., Graeco ritu sacra, non Romano facere Ci. verski zakoni, verski zakonik, verski običaj(i), bogoslužni obred(i): Varr., L., T., Suet. idr., Graeco simul barbaroque ritu sacra facta sunt Cu., ritus sacrorum V., magicus ritus O., nulli simulacrorum ritui deditus Aug. nikakršen malikovalec.

2. metaf. šega, običaj, navada, način, okus, moda: Pl., H., Plin., Suet. idr., ritusque referre Cyclopum O. posnemati, moribus ritibusque efferatioribus quam ulli barbari vivunt L.; večinoma v abl. rītū po navadi, po običaju, v skladu z navado (običajem), kot, kakor, nalík; z gen.: L., Iust., O., Lucr. idr., latronum ritu Ci. po razbojniško, kakor (kot) razbojniki, ferarum ritu Cu., pecudum ritu Ci., fluminis ritu H.; redkeje z adj.: Teutonico ritu V., novo ritu H. po novem okusu; occ. kot jur. t.t. slovesni (po državljanskem (civilnem) pravu predpisan) način: nuptiarum Dig.

Opomba: Star. gen. rituis: Varr. ap. Non.

rokav samostalnik
1. (del oblačila) ▸ ujj, ruhaujjTedaj je začutil, da ga je nekdo prijel za rokav. ▸ Ekkor megérezte, hogy valaki megfogta a kabátujját.

2. (stranska struga) ▸ ágOb Muri in njenih rokavih ali strugah smo dečki preživeli večino poletja. ▸ A fiúk a nyár nagy részét a Mura medre vagy mellékágai mentén töltötték.
Tam potok naredi oster ovinek in se razcepi na dva rokava. ▸ Itt a patak élesen elkanyarodik, és két ágra szakad.
Reka se pred izlitjem v Atlantski ocean razcepi na kakih štirideset rokavov, katerih ustja se raztezajo čez 360 km obale. ▸ Mielőtt az Atlanti-óceánba torkollik, a folyó körülbelül negyven ágra szakad, ezek torkolatai 360 km hosszan húzódnak a parton.
Ko se reka razveji v več rokavov, postane tok v vsakem od njih šibkejši. ▸ Amikor a folyó több ágra szakad, mindegyik ágban csökken az áramlása.
Glavne poti mesta so bili rokavi reke in kanali, ki so jih med seboj povezovali. ▸ A város fő útvonalai a folyóágak és az őket összekötő csatornák voltak.
Povezane iztočnice: mrtvi rokav, rečni rokav, slepi rokav

Rōma -ae, f (najbrž etr. beseda, izpeljana iz Rūmōn, starega imena Tibere, torej „rečno mesto“; ovržena je domneva, da je beseda sor. s skr. sravati teče, srṓtas veletok, stvnem = nem. Strom, gr. ῥέω (iz *σρέƑω) teči, ῥεῦμα, ῥόος tok, reka, sl. ostrov otok, sl. struja; prim. še lat. rūmen vime, Rūmīna) Rím, glavno mesto Lacija, pozneje celotne rimske države. Ustanovil ga je Romul l. 754 (ali 753) na vzhodni strani (ob levem bregu) Tibere, 16 rimskih milj od morja; Rimljani so ga večinoma imenovali Urbs: Varr., Ci., H. idr.; pooseb. božanstvo Róma: L., T. — Od tod

A. adj.

I. Rōmānus 3 =

1. rímski = iz Rima izhajajoč, v Rimu rojen, v Rimu doma itd.: civis Romanus, Romana Ci., populus Romanus Ci. idr., urbs Romana = Roma, pogosto pri: L., V., S., T., Iust. idr., Romano more loqui, commendare Ci. rimsko = odkrito, brez ovinkov, Romanum est (rimska navada je, rimsko je, čisto po rimsko je, čisto rimljansko je, značilno za Rimljane je) et facere et pati fortia L.; subst.
a) Rōmānus -ī, m Rimlján, pl. Romani Rimljáni: Ci. idr.; kolekt. = Rimljáni: L.; occ. Rimlján = rímski poveljnik: L., Romanus sedendo vincit Varr. (o Kvintu Fabiju Maksimu).
b) Rōmāna -ae, f Rimljánka: L., Vell., Aug.
c) Rōmāna -ōrum, n α) Rímsko = rímsko ozemlje: Danubius Sarmatica ac Romana disterminet Sen. ph. β) rímska zgodovina: Romana cognoscere Sen. ph.

2. v razširjenem pomenu = latínski: Val. Max. idr., sermo, verba Q., lingua O., Vell., Plin. iun. idr. Adv. Rōmānē rímsko, po rímsko, rimljánsko, po rímski navadi (šegi, običaju): Gell. —

II. Rōmānēnsis -e: Varr., P. F. ali Rōmāniēnsis -e: Ca. rímski —

III. Rōmānicus 3 rímski, v Rímu narejen (izdelan, napravljen): aratra, iuga Ca. —

IV. Rōmānulus 3 (demin. iz Rōmānus) rímski: porta Varr. rimska vrata (vrata v Rimu pred zahodnim vrhom Palatina). —

V. Rōmānia -ae, f rímski imperij, rímska nadoblast nad svetom: Ven. —

B. subst. Rōmānitās -ātis, f rímska navada, rímstvo, rimljánstvo: Tert.