Franja

Zadetki iskanja

  • caravel [kǽrəvəl] samostalnik
    karavela
    zgodovina španska brza ladja iz 15. - 17. stol.
  • carbaseus 3 (carbasus) muslinast, iz tankega platna: Tib., Stat., tabernacula carbaseis velis intenta Ci., chlamydem sinusque carbaseos V. lepo nabran muslinast plašč.
  • carbasinus 3 (carbasus) muslinast, iz tankega platna: vela Plin., color Vulg. rdeča; subst. carbasina -ōrum, n muslinasta obleka: Caecil. fr., Ap. — Soobl. carbasineus 3: Varr. ap. Non.
  • Cardia -ae, f (Καρδία) Kardija, mesto na traškem Herzonezu: Mel. Od tod adj. Cardiānus 3 kardijski, iz Kardije: Eumenes N.
  • carpasum (Col. poet., Dig.) ali carpathum (Plin.) -ī, n (gr. κάρπασος) karpas, karpat, neka rastl. s strupenim izločkom. Od tod menda adj. carpathius 3 iz (od) karpata, kárpatski: filum Amm.
  • carpetano iz Toleda, toledski
  • carpet-bagger [ká:pitbægə] samostalnik
    potnik s potno torbo; potujoči bankir
    ameriško politični pustolovec
    britanska angleščina politični agitator ali kandidat, ki ni iz kraja, v katerem kandidira
  • carpīneus 3 (carpīnus) iz gabrovine narejen, gabrov: Col., Plin.
  • carrāgō -inis, f (carrus) ograda iz vozov: Amm.
  • carreau [karo] masculin (štirioglata) plošča, ploščica, kahlica; šipa; tlak iz plošč; karo (pri kartah), karo karta; štirioglata blazina; argot vlomilsko orodje; familier monokel, enoočnik; technique štirirobna pila; krojaški likalnik

    carreau de mine rudniško odlagališče
    carreau de vitre šipa
    à carreaux kariran, kockast
    papier masculin, tissu masculin à carreaux kariran papir, karirana tkanina
    coucher sur le carreau na tleh spati
    se garder, se tenir à carreau (familier) paziti (se), varovati se
    jeter sur le carreau na tla, na ulico vreči
    laisser sur le carreau mrtvega ali ranjenega pustiti ležati na tleh
    mettre (le) cœur sur (le) carreau (populaire) bruhati, bljuvati
    regarder aux carreaux gledati skoz okno
    tomber, rester sur le carreau (mrtev ali ranjen) obležati na tleh; doživeti neuspeh, biti izločen
  • carrelage [karlaž] masculin tlak, obloga tlaka iz plošč, tlakovanje s ploščami
  • Carseolī -ōrum, m Karzeoli, ekvovsko gorsko mestece v Laciju severovzhodno od Tibura: L., O., Vell. Od tod adj. Carseolānus 3 karzeolski, iz Karzeolov: O., Col.; subst. neutr.: in Carseolānō na Karzeolskem: Plin. Carseolānī -ōrum, m Karzeolci, preb. Karzeolov: Plin.
  • Cartēia -ae, f (Καρϑηΐα iz fen. karth mesto) Karteja

    1. mesto v južni (betski) Hispaniji, nedaleč od Gadskega (Gibraltarskega) preliva: Ci. ep., Auct. b. Hisp., L., Mel., Plin. Od tod adj. Cartēiānus 3 kartejski: ora Plin. Cartēiēnsis -e kartejski, iz Karteje: legati Auct. b. Hisp.

    3. glav. mesto Olkadcev v tarakonski Hispaniji: L.
  • Carthāgō1 (Karthāgō) -inis, loc. -ine, redkeje -inī, f (Καρχηδών, dor. Καρχαδών iz fen. Karthad-hadtha = Novo mesto, od tod Carthago pri Serv. = Carthada)

    1. Kartagina, naselbina fen. mesta Tira v bližini današnjega Tunisa, ki naj bi jo ustanovila kraljeva vdova Didona ali Elisa (Dīdō, Elis[s]a) okoli l. 888. Kartagino je l. 146 razdejal Scipion ml. Afričan. Pozneje so jo Rimljani ponovno postavili in je bila v cesarski dobi po obsegu in blagostanju drugo mesto za Rimom: Ci. idr.

    2. Carthāgō nova Nova Kartagina (Cartagena), podružnično mesto stare Kartagine, ki ga je l.227 ustanovil Kartažan Hasdrubal, l.210 pa osvojil Scipion st. Zatem je postalo prestolnica pretorja tarakonske Hispanije: Ci. idr. Zaradi obilja žukovine (bot. spartum), ki je rasla v mestni okolici, imenuje Plin. to mesto Carthāgō spartāria (žukovinska Kartagina). — Od tod adj. Carthāginiēnsis (Karthāginiēnsis) -e
    a) kartaginski, kartažanski, iz (stare) Kartagine, punski: Carthaginienses fratres Pl., bellum Car. primum Ca. fr. prva punska vojna, secundum ac postremum bellum Car. S. fr. druga in tretja punska vojna; subst. sg. Carthāginiēnsis (Karthāginiēnsis) -is, m in f Kartažan, Kartažanka: Enn. ap. Ci., Hanno Kar. Pl., Hannibal Kar. N.; sg. kolekt.: Arpini... adversus Carthaginiensem arma verterunt L., Carthaginiensi nihil civilis roboris est L.; večinoma v pl. Carthāginiēnsēs (Karthāginiēnsēs) -ium, m Kartažani: N., L. idr., Carthaginienses fraudulenti et mendaces Ci.
    b) novokartaginski, novokartažanski, iz nove Kartagine: ager Varr., conventus Plin. — Pozna soobl. Carthāginēnsis -e: Vulg., Cod. I.
  • cartomancia ženski spol vedeževanje iz kart
  • cartomancie [-mɑ̃si] féminin vedeževanje iz kart
  • cartomancien, ne [-sjɛ̃, ɛn] masculin, féminin vedeževalec, -lka iz kart
  • cartomancy [ká:təmænsi] samostalnik
    vedeževanje iz kart
  • cartomante m, f vedeževalec, vedeževalka iz kart
  • cartomanzia f vedeževanje iz kart