Franja

Zadetki iskanja

  • all

    1. all/aller, alle, alles Singular : ves, vsa, vse

    2. Singular, Plural: vsak, vsaka, vsako, vsaki; aller Anfang vsak začetek; für alle Fälle za vsak slučaj; alle 3 Stunden, Minuten vsake tri ure, vsake tri minute; alle Tage, alle Augenblicke vsak dan, vsak trenutek

    3. Plural: alle vsi; alle beide oba; mein ein und alles moje vse; in aller Eile zelo na hitro, v veliki naglici; in aller Frühe navsezgodaj; in aller Stille čisto potihem; alles in allem vse skupaj, eno z drugim; zu allem fähig vsega sposoben; um alles in der Welt za vse na svetu
  • allégro, allégretto [alegro, -eto] masculin, musique hitra živahna, vesela skladba

    allégro hitro, živahno, veselo
  • aller*1 [ale] verbe intransitif

    1. iti, hoditi; peljati se; potovati; teči; rasti (drevo)

    aller et venir hoditi sem in tja
    s'en aller oditi, odhajati; odleteti, odpotovati; uhajati (voda), figuré umreti

    2. (način):

    aller à pied iti peš
    aller à cheval jezditi
    aller à, en bicyclette, à, en vélo peljati se s kolesom
    aller en auto, en voiture peljati se, iti z avtom
    aller en bateau, en train, en avion iti z ladjo, z vlakom, z letalom
    aller par le train à trois heures iti z vlakom ob treh
    aller nu pieds iti bos
    aller au pas iti v koraku
    aller son petit train počasi se pomikati naprej
    aller à la file iti v vrsti eden za drugim
    aller de front vštric iti
    aller de compagnie skupaj iti
    il ira loin on bo daleč prišel, figuré veliko bo dosegel v življenju
    vous allez trop loin predaleč greste

    3. (smer):

    aller à ta baignade iti na kopanje (v reki)
    aller à bord iti na ladjo; vkrcati se
    aller à Paris, en France iti v Pariz, v Francijo
    aller à la campagne, chez le coiffeur iti na deželo, k frizerju
    aller vers la gauche, la droite iti na levo, na desno
    aller à la guerre iti na vojno
    aller de place en place iti od kraja do kraja
    aller par monts et par vaux iti čez hribe in doline
    aller en avant naprej iti
    allez devant, je vous rejoindrai pojdite naprej, pridem za vami
    aller au devant des désirs de quelqu'un že vnaprej komu želje izpolniti
    aller à la rencontre de quelqu'un iti komu naproti
    aller à l'eau iti po vodi
    aller le long de la rivière iti ob reki, vzdolž reke
    aller dehors iti ven
    aller en justice iti pred sodišče
    aller son chemin iti svojo pot, figuré brigati se za svoje zadeve
    aller jusqu'au bout do kraja iti, vzdržati
    aller chercher quelque chose iti iskat, iti po kaj
    aller trouver poiskati
    aller voir obiskati, iti na obisk k
    aller sur ses 50 ans bližati se svojim petdesetim letom
    aller à sa perte pogubiti se, uničiti se, ugonobiti, iti v svojo pogubo
    aller de mal en pis vse bolj se slabšati

    4. (dejanje):

    aller à la chasse, à son travail, au marché iti na lov, na delo, na trg
    aller aux informations, aux nouvelles iti po informacije; po novice
    aller au feu prenesti visoko temperaturo
    aller à la lessive ne izgubiti barve s pranjem, biti pralen
    aller à l'échec doživeti neuspeh
    nos espoirs sont allés en fumée naši upi so se razblinili v nič
    aller au succès biti uspešen, imeti uspeh
    aller aux nues (théâtre) doživeti velikanski uspeh
    aller de pair skupaj spadati
    aller au plus pressé najnujnejše narediti
    aller droit au fait takoj k stvari iti, priti
    aller aux urnes iti na volitve, voliti
    aller aux voix iti h glasovanju, začeti glasovati

    5. (pomožen glagol):
    (bližnja prihodnost)

    je vais partir kmalu, takoj odidem, odpotujem
    le spectacle va commencer predstava se bo takoj začela
    nous allions sortir quand ... ravno smo hoteli iti ven, ko ...
    on ne va pas dire que ... ne bomo pa rekli, da ...
    allons, amis, courage! le pogumno, prijatelji!
    son mal va en empirant njegova bolezen se bolj in bolj slabša
    le bruit allait croissant hrup je postajal vse hujši

    6. (izrazi):

    les affaires vont bien posli gredo dobro
    l'eau va à la rivière voda teče v reko
    vous y allez fort! pretiravate!
    mon pouls va bien moj pulz je v redu
    cette robe te va bien ta obleka ti lepo pristaja
    ces gants vont bien avec ton manteau te rokavice gredo lepo skupaj s tvojim plaščem
    la route va tout droit à ... cesta vodi naravnost v ...
    il va droit devant lui on gre svojo pot, ne pusti se motiti
    laisser aller ses affaires zanemarjati svoje posle
    se laisser aller biti brez volje, ne se obvladati, zapustiti se, zanemarjati se (v obleki)
    se laisser aller à la joie prepustiti se veselju
    il se laissa aller à m'adresser quelques critiques ni si mogel kaj, da me ne bi malo pokritiziral
    il n'y va pas par quatre chemins on brezobzirno pove svoje mnenje
    il va vite en besogne delo mu gre hitro od rok
    il ne lui va pas à la cheville (figuré) ne pride mu do kolen, ne more se meriti z njim
    cela lui va comme un gant to je kot ulito na njem
    ainsi va le monde tako je na svetu
    il en va de cette affaire comme de l'autre s to zadevo je tako kot z ono drugo
    il en va ainsi lorsqu'on ... tako je, če ...
    il n'en ira pas ainsi tako ne bo šlo
    il s'entend à faire aller son monde (familier) on zna svoje ljudi priganjati k delu, ne pusti jim, da pridejo do sape
    il y va de votre vie gre za vaše življenje
    cela va de soi, cela va sans dire, ça va tout seul to se samo ob sebi razume
    il n'en va pas de même pour moi stvar ni ista, enaka z menoj
    (počutje)

    comment allez-vous? (familier) comment ça va? kako vam gre? kako se počutite?
    ça va bien, mal dobro, slabo (mi) gre, se počutim
    ça va to gre, to zadostuje
    ça me va to mi ustreza, mi je prav, mi konvenira
    je vais mieux bolje mi je
    (velelnik)

    allons! no, no! poslušajte naprej!
    allons donc! bežite no! nemogoče! kaj takega!
    allons, dépêchez-vous! pohitite no!
    allez-y doucement! (le) počasi!
    allez toujours! le, kar naprej!
    on y va! takoj! že grem! že prihajam!
    je te connais bien, va! beži no, saj te dobro poznam!
    va! (je) že dobro! zaradi mene!
    va pour ... naj bo ...
    va pour l'Italie, puisque tu le désires, passons-y les vacances! naj bo Italija, ker že hočeš, pa pojdimo tja na počitnice!
    vas-y! daj! pogum!
    va-t'en! proč s teboj! poberi se!
    va-t'en au diable! pojdi k vragu!
    allez vous promener! pustite me pri miru! dajte mi mir!
    s'en aller au marché, à la pêche oditi na trg, na ribolov
    va-t'en voir un peu ce que fait Paul pojdi no gledat, kaj počenja Pavel
    le bouton s'en va gumb se komaj še drži
    je m'en vais tout vous dire takoj vam bom vse povedal
    je m'en suis allé, (familier) je me suis en allé odšel sem
    le projet s'en est allé en fumée načrt je šel po vodi
  • alma ženski spol duša, duh, čustvo, notranjščina, srce; bitje, oseba; glavna stvar; nagib, razlog

    alma atravesada, alma de Caín, alma de Judas trdosrčen človek
    alma de cántaro bebček, bedak
    alma de Dios dober človek, dobričina
    alma en pena duša v vicah; nedružaben človek
    alma del negocio pravi vzrok
    amigo del alma najljubši prijatelj
    como alma que lleva el diablo hitro (zbežati)
    con alma z dušo, z ognjem
    con el alma (y la vida) od srca rad
    agradecer con el alma od srca se zahvaliti
    dar (ali entregar) el alma izdihniti, umreti
    dar el alma al diablo brezobzirno ravnati
    echar el alma dušo izgubiti pri delu
    echar(se) el alma a las espaldas uspavati svojo vest
    estar con el alma en la boca, tener el alma en un hilo smrten strah imeti, do smrti se prestrašiti
    hablar al alma brez ovinkov, naravnost govoriti
    non tener alma brez srca biti, biti brezbrižen
    eso me parte el alma srce se mi trga ob tem
    pesarle a uno en el alma a/c od srca obžalovati
    tener mucha alma ničesar se ne ustrašiti
    tener el alma en la mano odkrito ravnati (govoriti)
    tocarle a uno en el alma ganiti
    tener el alma entre los dientes smrten strah občutiti
    traer el alma en la boca biti zelo žalosten
  • ambulō -āre -āvī -ātum

    1. iti, hoditi, potovati (naspr. cubare, sedere, stare): ambula cito Pl. hitro stopaj, defessus sum ambulando Ter. upehan sem od hoje sem in tja (od tekanja okrog), bene ambula(to)! Pl., Ter. srečno hodi! srečno pot! bene ambulasti? ali ambulatum est? Pl. ali je bila pot srečna? ali si se srečno vrnil? toda: ergo ambula! Pl. torej proč s teboj! poberi se torej! si recte ambulaverit Ci. če se je podvizal, če je pohitel, ante noctem cum facibus amb. H.; šalj.: ambulare in ius Pl., Ter. k sodišču potovati = tožit iti, tožiti; (o govorniku) na odru prestopati se: Q.; o vojakih: stopati, korakati, marširati: eodem modo autem Caesar ambulat Ci. ep. prav tako pa maršira Cezar, prav taki pa so Cezarjevi pohodi, educi ambulatum Veg. oditi (odhajati) na vojaško izučevanje (urjenje); brezos.: sedetur, ambulatur Varr., cum sedeatur, ambuletur Gell. Z acc. = kaj prehoditi (prehajati), prepotovati: libera perpetuas ambulat illa (Pax) vias O., cum (Xerxes) tantis classibus tantisque... copiis... maria ambulavisset, terram navigasset Ci. ko je morje prekoračil, kopno prejadral (nekateri pišejo mari... terrā), ambulare vias difficiles Aug.; pren.: totum caelum oculis Tert. pregled(ov)ati; z acc. extensions: triduo septingenta milia passuum ambulare Ci.; v pass. z nom.: si statim bina stadia ambulentur Plin.; pren. (o stvareh): mare aut amnis, qua naves ambulant Ca. plovejo sem in tja, Nilus immenso longitudinis spatio ambulans Plin. tekoč, nos offendimur (sloveni aktivno!) ambulante cena Mart. tako rekoč potujoča pojedina (pri kateri se sicer jedi prinašajo, pa takoj tudi odnašajo), fides male ambulans Petr. nič kaj trdna; posebno preiti (prehajati) od drugega do (na) drugega: caput (legis) translatum per omnes leges ambulavit Plin., emptio ambulat per plures personas Icti.; abs.: ambulat cum domino bonorum possessio Icti.

    2. mogočno (oblastno) hoditi (korakati), moško se nositi: ita subnixi ambulant Ci., licet superbus ambules pecuniā H., Malt(h)inus tunicis demissis ambulat H.

    3. sprehoditi (sprehajati) se, na sprehod iti: abiit ambulatum Pl. (od)šel je na sprehod, satis iam ambulatum est Ci., ambulare in agro, in litore, cum aliquo in sole, usque ad vesperum Ci., pedibus per urbem Suet. peš hoditi, alienis pedibus ambulamus Plin. sprehajamo se s tujimi nogami = dajemo se nositi v nosilnicah; postopati, pohajati: Ca., Varr., demiror, ubi nunc ambulet Messenio Pl.
  • àmpak pero

    ampak hitro! ¡pero de prisa!
    ampak kako! ¡pero cómo!
    ne samo ..., ampak tudi no sólo... sino también
  • andar* iti, hoditi; jahati, peljati se; jadrati; krožiti (govorica); teči, poteči, miniti; prehoditi, preteči, prevoziti, prejezditi; preleteti; počutiti se, biti

    andar cinco leguas prehoditi (prevoziti) pet milj
    andar tierras potovati po svetu
    a más andar, a todo andar kar najhitreje
    andar tras alg. iti za kom, zasledovati
    andando el tiempo sčasom
    a más andar kvečjemu, največ; hitro
    ¡anda! neverjetno! lepa reč!
    ¡anda a paseo! pojdi k vragu!
    ¡anda en buena hora! zdravstvuj!
    ¡andando! (hitro) naprej!
    andar bien dobro se počutiti, dobro iti (posli)
    andar bien de salud, andar bueno zdrav biti
    andar por las nubes strašno drag biti
    andan rumores govori se, šušlja se
    andar escribiendo (buscando) ravno pri pisanju (iskanju) biti
    andar a la briba vdati se brezdelju
    andar a la que salta tjavdan živeti
    andar a derechas pravično ravnati
    andar a golpes, andar a palos tepsti se, pretepati se
    andar a salto de mata zbežati, popihati jo
    andar a tiros obstreljevati se
    andar a una soglašati
    andar con cuidado previden (oprezen) biti
    andar sin recelo biti brez skrbi
    andar en pretensiones biti zahteven
    andar en dimes y diretes prepirati se
    andar en pleitos v pravdo se spustiti
    andarse iti
    andarse en los ojos oči si meti
    andarse con bromas šaliti se, šale (burke) zbijati
    todo se andará vse bo še dobro
    ande yo caliente y ríase la gente čez lastno komodnost ga ni
  • andas ženski spol množina nosilnica, mrtvaška nonosila

    en andas y en volandas naglo, hitro
  • answer2 [á:nsə ameriško ǽnsə]

    1. prehodni glagol (to)
    odgovoriti, odgovarjati; ustrezati, uslišati, izpolniti (prošnjo); rešiti (vprašanje)

    2. neprehodni glagol
    odgovoriti; posrečiti se; jamčiti, biti odgovoren; biti pokoren

    to answer the bell (ali door, door bell) iti odpret vrata
    to answer a bill of exchange izplačati menico
    to answer a call odgovoriti po telefonu, odzvati se klicu
    to answer a debt poravnati dolg
    it doesn't answer ni vredno
    to answer s.o.'s expectations izpolniti pričakovanja koga
    to answer in law odzvati se vabilu sodišča
    money answers all things denar vse zmore
    to answer to the name slišati na ime
    to answer a prayer uslišati molitev
    to answer the purpose ustrezati namenu
    to answer a question odgovoriti na vprašanje
    to answer a riddle rešiti uganko
    to answer a summons odzvati se vabilu
    to answer back ostro zavrniti
    to answer up hitro odgovoriti
  • appigliarsi v. rifl. (pres. mi appiglio)

    1. oprijeti se, okleniti se (tudi pren.):
    appigliarsi a qualunque pretesto oprijeti se kakršnekoli pretveze

    2. prijeti se, razširiti se, zajeti:
    gli innesti si sono appigliati in breve tempo cepiči so se hitro prijeli
    l'incendio s'appigliò a tutto l'edificio požar je zajel vso stavbo

    3. pren. držati se, okleniti, oklepati se:
    appigliarsi a un inutile pretesto oklepati se nekoristne pretveze
  • apt [æpt] pridevnik (aptly prislov) (for)
    zmožen, sposoben; primeren, prikladen (at)
    vešč, spreten

    I am apt to forget verjetno bom pozabil
    he is very apt to learn hitro se uči
    we are all apt to make mistakes vsakdo se lahko zmoti
    apt to take fire vnetljiv
    he is apt to succeed verjetno bo doživel uspeh
    apt to quarrel prepirijiv
    apt to get angry jeznorit
  • arabeska samostalnik
    1. umetnost (okrasek; vzorec) ▸ arabeszk
    vzhodnjaška arabeska ▸ keleties arabeszk
    Vsepovsod so po zidovih številne arabeske, po tleh marmor in tu in tam lončnice. ▸ A falakon számos arabeszk, a padlón márvány, itt-ott cserepes növények.
    Fasado je prekril s kovinskimi naoknicami v slogu arabskih arabesk. ▸ A homlokzatot arab arabeszk stílusú fém zsalukkal díszítette.

    2. glasba (skladba ali del skladbe) ▸ arabeszk
    melodična arabeska ▸ melodikus arabeszk
    Solist z arabeskami poudarja določene orkestrske barve in njihova razpoloženja. ▸ A szólista arabeszkekkel hangsúlyozza a zenekari színeket és azok hangulatát.

    3. (plesna figura) ▸ arabeszk
    Plesalkin gib je izrazito prežet z liričnostjo: izredno senzibilne roke, lahkotnost giba, visoke in precizne arabeske. ▸ A táncosnő mozgása kifejezetten lírai: rendkívül érzékeny kézmozdulatok, könnyed mozgás, magas és precíz arabeszkek.

    4. (misel ali pripoved) ▸ tekervényes történet, cikornyás történet
    Hvala lepa za človeka, ki si ne zna na hitro s priročnimi arabeskami okrasiti življenjepisa! ▸ Mire megyek olyasvalakivel, aki képtelen cikornyás elemekkel gyorsan megszépíteni az önéletrajzát!
    Zavozlane rebuse tega mesta sem najprej odkrival v njegovih iskrivih pisateljskih arabeskah, zdaj pa jih odkrivam še v minimundusu njegovega puba. ▸ A város titokzatos rébuszait először sziporkázó, tekervényes történeteiben fedeztem fel, most pedig a kocsmája minimunduszában.

    5. (motiv, ki spominja na arabesko) ▸ arabeszk, tekervényes motívum, cikornyás motívum
    Vsak plesalec je v roki držal kratek meč, s katerim je moral izvesti zahtevno arabesko, tako da je z zaporednimi gibi rok in nog nakazoval izmenične poteze medsebojne agresivnosti in podreditve. ▸ Mindegyik táncos rövid kardot tartott a kezében, amellyel egy összetett cikornyás formagyakorlatot kellett végrehajtaniuk, a karok és lábak egymást követő mozdulataival a kölcsönös agresszió és behódolás váltakozó gesztusait sugallva.
    Iz gobca se mu je cedila tenka nit sline in na tleh kabine risala arabesko. ▸ A pofájából vékony nyálcsík csordogált, és cikornyás alakzatot rajzolt a fülke padlójára.

    6. (kompleksen preplet) ▸ kavalkád, egyveleg
    Okusi so se prepletli v pravo arabesko in nas spodbudili k premlevanju ponudbe z jedilnega lista. ▸ Az ízek valódi kavalkádban tobzódtak, és arra sarkaltak bennünket, hogy alaposan áttanulmányozzuk az étlap kínálatát.
    Čakala me je nova celina, črna kot oglje, peščena arabeska hašiša in žalostnih večerov, v katerih se vonj dima meša z laježem psov pod neskončnimi zvezdami. ▸ Várt rám az új kontinens, szénfekete, a hasis és a szomorú esték kavalkádja a homokban, ahol a füst szaga elvegyült a kutyák ugatásával a végtelen égbolt alatt.
  • argent [aržɑ̃] masculin srebro; denar; srebrna barva

    d'argent srebrn (tudi figuré)
    pièce féminin d'argent srebrnik
    argent en caisse blagajniška gotovina
    argent blanc srebrn denar
    vif argent živo srebro
    argent (au) comptant gotovina
    argent immobilisé dobro naložen denar
    argent monnayé, sonnant kovani denar
    argent de poche žepnina
    argent vierge čisto srebro
    marché masculin d'argent denarni trg
    rareté féminin d'argent pomanjkanje denarja
    somme féminin d'argent denarna vsota
    homme masculin d'argent sebičen človek
    je n'ai pas d'argent sur moi nimam denarja pri sebi
    il en a pour son argent lahko je zadovoljen s tem, prišel je na svoj račun
    l'argent n'a pas d'odeur vseeno je, odkod prihaja denar
    déposer son argent en banque deponirati, vložiti svoj denar v banki
    il en fut pour son argent bil je ob svoj denar
    je suis à court d'argent sem v denarni stiski
    l'argent est rare za denar je trda
    l'argent lui fond dans la main denar se mu (kar) stopi v roki, mu gre hitro iz rok
    il fait argent de tout on vse spravi v denar
    gagner de l'argent (za)služiti denar
    jeter l'argent par les fenêtres denar metati skoz okno
    manger de l'argent izgubiti denar (pri kaki stvari)
    manquer d'argent biti v stiski za denar
    payer en argent comptant plačati (takoj) v gotovini
    payer en argent frais plačati v bankovcih (ne v obveznicah)
    placer de l'argent à long terme naložiti denar dolgoročno
    prélever de l'argent dvigniti denar
    prendre quelque chose pour argent comptant naivno, slepo kaj verjeti
    prêter de l'argent posoditi denar, dati posojilo
    toucher de l'argent dobiti, prejeti denar
    vous ne verrez pas la couleur de son argent on vam ne bo plačal
    nous en voulons pour notre argent hočemo priti na svoj račun
    le temps c'est de l'argent (proverbe) čas je zlato
  • aritmetičen pridevnik
    (o računanju) ▸ aritmetikai, számtani, aritmetikus
    aritmetični operator ▸ aritmetikai operátor
    aritmetični izračun ▸ aritmetikai számítás
    aritmetični problem ▸ aritmetikai probléma
    aritmetično znanje ▸ aritmetikai tudás
    aritmetična strategija ▸ aritmetikai stratégia
    aritmetične sposobnosti ▸ aritmetikai képességek
    aritmetično dejstvo ▸ aritmetikai tény
    aritmetična operacija ▸ aritmetikai művelet
    Učenec z lahkoto in hitro rešuje različne aritmetične in geometrijske naloge. ▸ A tanuló könnyedén és gyorsan old meg különböző aritmetikai és geometriai feladatokat.
    Povezane iztočnice: aritmetično povprečje
  • arrear priganjati; Argentina ukrasti (živino)

    arrear demasiado pretiravati
    ¡arrea! hitro! brž!
  • arremangar [g/gu] zavihati, podpasati, spodrecati

    arremangarse rokave si zavihati; hitro se odločiti
    nariz arremangada zavihan nos
  • arriver [arive] verbe intransitif dospeti (à do), priti, prihajati; aéronautique pristati; segati (à do); doseči (à quelque chose kaj); dotekati; uspeti; dogoditi se

    arriver à cheval prijahati
    arriver en voiture pripeljati se
    arriver par le train, en auto prispeti z vlakom, z avtom
    arriver en courant priteči
    il arrive que ... zgodi se, da ...
    cet enfant m'arrive déjà à l'épaule ta otrok mi pride že do ramen
    un malheur est vite arrivé nesreča je hitro tu
    arriver à échéance zapasti (o menici)
    arriver à expiration ugasniti, prenehati, postati neveljaven
    arriver à ses fins doseči svoj cilj
    cet homme veut à tout prix arriver ta človek hoče na vsak način uspeti (v življenju)
    cela ne m'est jamais arrivé to se mi še ni zgodilo
    cela peut arriver à tout le monde to se lahko vsakemu zgodi
    il lui arrive souvent de mentir on se često zlaže
    arriver à l'heure priti točno (po voznem redu)
    arriver aux oreilles de quelqu'un priti komu na ušesa
    arriver à bon port dospeti nepoškodovan
    arriver en retard priti z zamudo, imeti zamudo
    n'arriver à rien nikamor ne priti
    j'arrive à (+ infinitif) posreči se mi, uspem
    il est arrivé un accident zgodila se je nesreča
    en arriver à (+ infinitif) (pr)iti tako daleč, da ...
    j'en arrive à me demander si ... sprašujem se celó, če ...
    y arriver do-, skončati, narediti, opraviti, familier shajati (z denarjem)
    arriver comme un chien dans un jeu de quilles (figuré) nenadoma in neprilično priti
    un malheur n'arrive jamais seul (proverbe) nesreča nikoli sama ne pride
  • article [artikl] masculin člen; spolnik; članek; artikel, blago, predmet, potrebščina

    article additionnel dodaten člen
    article du budget člen v proračunu, v budžetu
    article de bureau pisarniška potrebščina
    article de consommation potrošni artikel, izdelek
    article courant potrebščina, artikel za vsakdanjo potrebo
    article défini, indéfini, partitif (grammaire) določni, nedoločni, delni člen
    article de l'écoulement facile artikel, ki gre hitro v prodajo
    article d'exportation, d'importation izvozni, uvozni artikel
    article de foi dogma
    prendre quelque chose pour article de foi sveto, trdno kaj verjeti
    article de fond, de tête uvodni članek (v časniku)
    article de journal časopisni članek
    articles de layette oprema za dojenčka
    article de luxe, de voyage luksusni, potovalni artikel
    articles pluriel de mariage ženitna pogodba
    articles pluriel de ménage gospodinjski predmeti
    articles pluriel de mercerie drobno blago
    article de mode, de Paris modni artikel, modno blago
    article pour offrir (predmet za) darilo
    articles pluriel à vil prix manjvredno, zelo ceneno blago
    articles pluriel de réclame, de série reklamni, serijski artikli
    article de sport športni artikel, potrebščina
    articles pluriel textiles tekstilije
    articles pluriel en tricot trikotaža
    articles pluriel tricotés pletenine
    être à l'article de la mort biti v svoji smrtni uri, umirati
    il est intransigeant sur l'article de l'honnêteté on je nepopustljiv, kar zadeva poštenost
    c'est un article à part to je stvar zase
    faire l'article hvaliti svoje blago, da bi ga prodali
  • ascua ženski spol žareče oglje, žareč ogenj, žerjavica

    ponerse como una ascua de oro nalepotičiti se, nališpati se
    estar hecho una ascua, echar ascuas biti takoj vnet za
    estar en (sobre) ascuas biti kot na žerjavici (trnih)
    como gato por ascuas hitro in boječe
    ¡ascuas! presneto!
  • así četudi; naj; ker

    así que, así como brž ko, kakor hitro
    así lo mates, no cede tudi če ga ubiješ, on ne popusti
    ¡así le maten! naj pogine!
    ¡así Dios te ayude! naj ti bog pomaga!
    así que llegó brž ko je prišel