Franja

vakuumsko:
vakuumsko dvigniti absaugen
vakuumsko pakiran vakuumverpackt

vela ženski spol jadro; jadrnica

vela latina trikotno jadro
barco (ali buque) de vela jadrnica
avión a vela jadralno letalo
vuelo a vela jadralni let, jadranje
hacer(se) a la vela, hacer vela, largar las velas, dar (la) vela izpluti na morje, odpluti
ir (ali navegar) a toda vela pluti z razpetimi jadri
estar a la vela (fig) biti pripravljen
velas pl (fig) smrkelj, svečke (pri otroku)
izar velas dvigniti jadra
levantar (ali alzar) velas dvigniti jadra
recoger velas sneti (zviti) jadra
a todas velas, a velas desplegadas z razvitimi (polnimi) jadri

vellō -ere, vellī (vulsī, volsī) volsum, mlajše vulsum (iz *u̯elsō, indoev. kor. *u̯el- lomiti, trgati; prim. lat. vulnus (volnus), vultur (voltur), vellus, lāna [iz *u̯_elna, *u̯lnā] (iz razširjenega kor. morda tudi lacer, lupus, vulpēs, sulcus) gr. ἑλεῖν prijeti, zgrabiti, vzeti, ἕλωρ, ἑλώριον [iz Ƒέλωρ] rop, plen, ἁλίσκομαι, tes. Ƒαλλίσκε-ται biti ujet, εἵλωτες, εἱλῶται heloti (lakonsko *ἥλωτες iz *ἐ-Ƒέλ-ω-τες), got. wilwan ropati)

1. (z)mikati, (po)puliti, „(po)pukati“, (o)skubiti, (o)skubsti (starejše priže(ma)ti), potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči, „cukniti“ „(cukati)“, „pocukniti“ „(pocukati)“ koga za kaj: linum Plin., cutem Cels., vellunt tibi barbam lascivi pueri H., latus digitis O., vellere (za togo) coepi et pressare manu lentissima bracchia H., aurem H., Amm. (da bi koga na kaj opomnil ali opozoril); pren.: cum canerem reges … , Cynthius aurem vellit et admonuit V.; metaf. mučiti: mea secreto vellentur pectora morsu Stat. mučiti, trpinčiti.

2. occ. „pipati“ („izpipati“, „spipati“, „popipati“), „pukati“ („izpukati“, „popukati“), puliti (spuliti, izpuliti, populiti), (o)skubsti, (iz)ruti, (iz)ruvati, izdreti (izdirati): Q., Aug. idr., pilos caudae equinae H., comam Mart., capillos a stirpe Pr., ille genae florem primaevo corpore vulsit Lucan., plumam Col., vulsae plumae V., lanam Varr., unguibus et dentibus herbas O., siccas de caespite herbas Lucan., solo arborem V., vulsae radices V., spinas Ci., poma Tib. (u)trgati, oves Varr., Plin. ovcam (iz)puliti volno, pullos anserum Col., anseres Plin.; med. velli (o človeku) dati se opuliti, dati si (iz)puliti lase (kocinice), da bi bil golobrad ali da bi imel pobrita spolovila: Suet.

3. metaf. izdreti (izdirati): postes a cardine V., hastam de caespite V., sagittam oculo pendente Lucan., cuneum Col., vallum L. ali munimenta L. količje na okopu (na utrdbah) izdirati = podreti (podirati) utrdbe, okop, razdreti (razdirati) nasip, signa L., V. iz zemlje izdirati (da bi odrinil), dvigniti (dvigati) se z vojaškimi znamenji (zastavami); metaf. (o čebelah): castris vellere signa V. odriniti na boj. — Od tod adj. pt. pf. volsus (vulsus) 3

1. z izpuljeno brado, opuljen, oskuben, „ocufan“ = golobrad, gladek (gladak), gizdalinski (gizdalini so si dajali puliti brado), mehkužen: Fl., Q. idr., nepos Pr., iuvenis volsus et nitidus Hier.; metaf.: mens est volsa tibi Mart. slab, top.

2. podvržen trzajem, podvržen krčem, krčast, krčen, spastičen: Plin., Veg., Prud., Prisc.

vēlum -ī, n (etim. nezadostno dokazana beseda; morda iz osnovne obl. *u̯ēx-lom > *u̯ex-lum (prim. tudi demin. vēxillum) iz indoev. kor. *u̯eg- tkati)

1. jadro: Pl., N., C., Auct. b. Alx., Macr., Hier. idr., antemnis subnectere velum O.; sg. kolekt.: pleno subit ostia velo V. z napetimi jadri, na vsa jadra, velo et remige portūs intrat O. z jadri in veslanjem, na vso moč; nav. pl. v raznih reklih: vela facere V., vela fieri imperavit Ci., vela pandere Ci. razpe(nja)ti jadra, vela dare Ci., vela dare ventis (notis) O. nastaviti jadra vetrovom = z vetrom (od)pluti, (od)jadrati; v enakem pomenu tudi samo: vela dare Ci., H., vela dare in altum L., V. ali per aequor H. ali ad patriam O.; toda vela dare rati O. dati ladji pluti, vela contrahere Ci. ep., H. ali subducere Cu., Auct. b. Alx. ali legere V. jadra zvi(ja)ti, spe(nja)ti, spodvezati (spodvezovati), pobrati (pobirati), vela deducere O. ali solvere V. jadra spustiti (spuščati), dvigniti (dvigati), razpe(nja)ti, vela parare O. usmeriti v beg; preg.: res omni contentione, velis, ut ita dicam, remisque fugienda Ci. = na vso moč; pren.: vela facere Ci. v govoru hitro napredovati, pandere vela orationis Ci., vela dare ingenio O. ali famae Mart., plenis gloriae velis feretur Val. Max., vela contrahere Ci., H., voti contrahere vela tui O.

2. occ. tkanina, ogrinjalo, zagrinjalo, zastor, zavesa, plahta, ponjava, pokrivalo, platno: Plin., Plin. iun., Suet., Hier. idr., tabernacula carbaseis intenta velis Ci. s tanko bombaževino; o plahtah, razpetih nad gledališči: Pr., Lucr., Val. Max.; hiperbola: velis amicti, non togis Ci.

3. meton. plovilo, ladja: non habent mea vela recursūs O., flabat adhuc eurus redituraque vela tenebat O.

verlieren^* izgubiti, izgubljati (an kaj); der verlorene Sohn izgubljeni sin; keine Zeit verlieren ne izgubljati časa; etwas verlieren an odstopiti kaj čemu/komu; an Fahrt verlieren izgubljati hitrost; sich verlieren Schmerz, Angst: popustiti, popuščati; sich verlieren in izgubljati se v; (undicht sein) uhajati (der Motor verliert Öl iz motorja uhaja olje) ; verloren sein biti izgubljen; verloren geben dvigniti roke od česa; figurativ nicht verloren haben ne imeti kaj iskati

verrō (stlat. vorrō) -ere, versum (sor. z gr. ἔρρω vlečem se, sl. vršiti, vršenje = frumentum excutere actis in gyrum bobus aut equis, sl. vršaj = cumulus frumenti, stvnem. wërran = nem. verwirren)

1. pomesti (pometati): Stat., Suet., Iuv., Hier., Cl. idr., aedes Pl., humum pallā O., crinibus templa, crinibus passis aras L. ali humum crinibus suis Ap. ležeč na tleh … z lasmi dotikati se … , ima vestigia caudā V. brisati, zabrisovati (o biku), harenae verruntur caudā (sc. leonis) O.; s prolept. obj.: nam modo verrebant nigras pro farre favillas O., quidquid de Lybicis verritur areis H. kar se zmete na … gumnih; abs.: qui tergunt, qui verrunt Ci.; occ. skupaj pomesti (pometati), zmesti, zgrebsti (zgrebati), (na)grebsti, zbrati (zbirati) na kup, (na)kopičiti, (na)grabiti: argentum (srebrno posodje) inter reliqua purgamenta scopis coepit verrere Petr.; šalj.: domi quidquid habet, verritur ἔξω Pl. se pomete ven = se vzame s seboj, quidquid ponitur, hinc et inde verris Mart. kar koli se na mizo postavi, zgrebeš (pometeš) (v prtič, da bi vzel s seboj), futurum ut omnia verreret Ci. ap. Q. (o Veru).

2. metaf.
a) pomesti (pometati) = oplaziti kaj, smukniti (smukati) skozi kaj, čez kaj, po čem, udariti (udarjati) po čem, rezati, brazditi, brazdati kaj, potovati, pluti po čem: placide mare Enn., verrimus aequora remis V. režemo, pregrebamo, remis vada verrunt V., nautae caerula verrunt V., aequora palmis verrere Cat., delphines aequora verrunt caudis V., apta verrendis aquis sidera O. za plovbo.
b) (o vetrovih) prepihavati, prepihovati kaj, pihati, brisati, tolči čez kaj: (sc. aquilo) simul arva, simul aequora verrens V., verrere aequora, maria, terras, nubila caeli Lucr.
c) (o ribičih) pomesti (pometati), prečesa(va)ti: verrere retibus aequor Sil. oplazovati morje z mrežami = ribariti.
d) (o strunarjih) prebirati (strune), ubrati (ubirati) (strune), (za)igrati na (v) kaj: duplici genialia nablia palmā O.

3. sinekdoha po tleh vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati), s seboj poditi (goniti, gnati, dreviti), zanesti (zanašati): versā pulvis inscribitur hastā V., pisces ex aequore H., canitiem suam concreto in sanguine O., caesariem per aequora O., (sc. venti) maria ac terras ferant secum verrantque per auras V., induperatorem classis super aequora Lucr., ex imo arenas O. dvigniti (dvigati), razri(va)ti.

vêslo oar; scull; paddle; (dolgo) sweep

opremljen z vêsli oared
na dve vêsli pair-oared
čoln na 2 vêsli, na 4 vêsla pair-oar, four-oar
udarec z vêslom stroke of the oar
pripravite vêsla! ship your oars!
izvlecite vêsla! unship your oars!
dvigniti vêsla v pozdrav to toss oars

vēxillum -ī, n (demin. vēlum, gl. to besedo)

1. vojaški prapor, vojaška zastava, znamenje manip(u)lov, poseb. pa konjeniških čet: Fl., Amm. idr., manipuli vexilla convellunt T., vexillum equitum L., hoc veteres non probunt milites, quos sub vexillo una profectos docuimus C.; prapor, nataknjen pri vojaških naborih: num umquam perditis cinibus vexillum tollere Ci. „vzdigniti prapor“ = dvigniti (vzdigniti) se s praporjem, odriniti; pren.: submittere modeste fortunae vexilla suae Stat. „zastave (praporje) … spustiti (spuščati), povesiti (povešati) = ne prevze(ma)ti se.

2. occ. rdeči prapor, s katerim je poveljnik na kopnem ali na morju dajal znamenje za napad ali odhod (odplutje), signalni prapor: Auct. b. Hisp. idr., vexillo signum dare C., vexillo sublato significare, ut … Auct. b. Alx., Caesari … vexillum proponendum (sc. erat) C. Cezar je moral dati izpostaviti (natakniti) signalni prapor, se, si id fieri vellet, vexillo insignis T.

3. meton. k enemu praporu sodeče moštvo, oddelek, enota, četa: vexillum centum octoginta sex homines erant L., accedunt utrimque pio vexilla tumultu Stat., equitum vexilla T., praemissis Gallorum cohortibus (pehote) et Germanorum vexillis T. konjeniški oddelki (konjeniška krdela), vexillum tironum T. oddelek novincev (skupaj idočih k legijam, med katere naj se porazdelijo); pogosto = vexillarii b) (gl. vēxillāriī) veterani veksilárijci, veterani praporniki: vexilla legionum, vexilla veteranorum, vexilla primae legionis, e legionibus aliis vexilla T.; pa tudi = vexillarii a) veksilárijci praporniki, (praporni) odred: vexilla delectorum ex Illyrico et Aegypto T.

vihár storm; thunderstorm; tempest; hurricane; (na morju) gale

vihár smeha gale of laughter
vihár odobravanja storm (ali a tempest) of applause
peščeni vihár sandstorm
področje, pas vihárjev storm zone, storm belt
mir, tišina pred vihárjem lull before a storm
vihár v kozarcu vode (figurativno) storm in a teacup
ves dan je divjal vihár the storm raged all day
dvigniti vihár to stir up a storm
sončni zahod, ki naznanja vihár a stormy sunset
pustiti, da vihár mine to let the storm blow over

vík (-a) m star. (vpitje) grida:
dvigniti, zagnati vik in krik levare alte grida di protesta

visôko adv. alto, in alto; altamente:
visoko dvigniti zastavo levare alta la bandiera
visoko peti cantare con voce alta
šport. visoko premagati nasprotnika sconfiggere duramente
visoko doneče besede parole altisonanti
preseliti se visoko na sever trasferirsi nel lontano nord
pren. visoko nositi nos darsi delle arie, montare in superbia
pren. povzpeti se visoko v družbi, visoko splezati salire in alto, raggiungere alte posizioni, cariche
biti visoko nad drugimi superare, avanzare di molto gli altri
PREGOVORI:
kdor visoko leta, nizko pade chi troppo in alto sal, cade sovente precipitevolissimevolmente

višína altura f ; elevación f ; nivel m ; (zneska) importe m

z višine (des)de lo alto (de)
v višini arriba; en el aire
na isti višini al (mismo) nivel de, a la misma altura de
višina 5 metrov cinco metros de altura (ali de alto)
do višine (zneska) 1000 peset hasta el valor (ali importe) de mil pesetas
nadmorska višina altitud f
merjenje višine altimetría f
dvigati se v višino elevarse, alzarse
dvigniti v višino alzar, levantar
višina vode nivel m del agua
pridobiti na višini ganar altura

vítel windlass; winch; (lifting) jack; capstan

dvigniti z vítlom to windlass; to winch; to jack (up)

voce f

1. glas:
ad alta, a bassa voce glasno, potihoma
a gran voce kriče
a una voce hkrati; pren. enoglasno
a voce, a viva voce ustno
voce forte, sommessa močen, pridušen glas
un fil di voce tenek glas
coprire la voce di qcn. preglasiti, preglasovati koga
dare sulla voce a qcn. komu oporekati, koga utišati
dar voce a un sentimento izraziti čustvo
dare una voce a qcn. poklicati koga
fare la voce grossa dvigniti glas; groziti
gridare con quanta voce si ha in corpo kričati na ves glas
mutar voce mutirati
parlare a mezza voce govoriti polglasno
perdere la voce biti ob glas, postati hripav, onemeti
rifar la voce a qcn. oponašati koga

2. ekst. (živalski) glas:
la voce dell'usignolo slavčkov glas

3. glas (glasbila):
la voce dell'arpa glas harfe

4. šum, šumenje, hrup:
la voce del mare šumenje morja

5. glas (oseba):
una voce nuova nella narrativa pren. nov glas v pripovedništvu

6. beseda:
darsi la voce dogovoriti se

7. pren. glas, klic, vzgib:
la voce del cuore srčni vzgib
la voce della ragione, del sangue klic razuma, krvi

8.
voci pl. prividi

9. glas, mnenje:
voce di popolo, voce di Dio glas ljudstva, božji glas

10. glas, govorice; vest:
voci di corridoio kuloarske govorice, intrige
spargere la voce razširiti glas, vest

11. jezik način:
le voci verbali glagolski načini:
voce attiva, passiva aktiv, pasiv

12. jezik (vocabolo) beseda, izraz; slovarsko geslo:
voce dialettale narečni izraz
voce nuova neologizem, nova beseda
voce antiquata arhaizem
una voce con due significati beseda z dvema pomenoma

13. postavka (seznama, obračuna)

14. glasba glas; ekst. pevec:
voce di basso, contralto, soprano, tenore bas, alt, sopran, tenor
voce bianca otroški glas
voce di petto, di testa prsni glas, falzet
messa a quattro voci štiriglasna maša

15. glasba interval

16.
voci pl. lovstvo vpitje gonjačev

voler¹ [vɔle] verbe intransitif (od)leteti; hiteti

voler bas nizko leteti
voler en éclats iti na drobce, razdrobiti se
voler de ses propres ailes (figuré) biti neodvisen
faire voler la poussière prah dvigniti
le temps vole čas beži
voler au secours de la victoire priti komu na pomoč šele, ko zanesljivo vemo, da je že zmagal

vrednost [é] ženski spol (-i …) der Wert (barvna Farbwert, carinska Zollwert, celotna/skupna Gesamtwert, cenilna, cenitvena Schätzungswert, Schätzwert, Taxwert, dejanska Ist-Wert, Realwert, delovna Arbeitswert, denarna Geldwert, dodana Mehrwert, drseča Gleitwert, empirična Erfahrungswert, enotna Einheitswert, fiksna Festwert, glasovna Lautwert, hranilna Nährwert, idealna Soll-Wert, imenska, nominalna, nazivna Nennwert, informacijska Informationswert, izmerjena [Meßwert] Messwert, kalorična Kalorienwert, knjižna Buchwert, kurilna Heizwert, lastna Eigenwert (tudi matematika), materialna Materialwert, mejna Grenzwert, menjalna Tauschwert, minimalna Minimalwert, nabavna Anschaffungswert, najmanjša Tiefstwert, Niederstwert, največja Höchstwert, nastavitvena Einstellwert, neodpisana Restwert, neto Nettowert, nominalna Nominalwert, Nennwert, normirana, predpisana Regelwert, notna Notenwert, okvirna/orientacijska Eckwert, orientacijska Richtwert, predmetna Gegenstandswert, prehrambna Ernährungswert, premoženjska Vermögenswert, približna Annäherungswert, pričakovana Erwartungswert, prodajna Verkaufswert, rekreacijska Erholungswert, spominska Erinnerungswert, stavbna Gebäudewert, stvarna Sachwert, številčna Zahlenwert, toplotna Wärmewert, trenutna Zeitwert, tržna Handelswert, Marktwert, umetniška Kunstwert, uporabna Gebrauchswert, Nutzwert, Nutzungswert, vmesna Zwischenwert, blaga Warenwert, novega predmeta Neuwert, pri ponovni prodaji Wiederverkaufswert, točke Punktwert, zavarovalna Versicherungswert, zbiralska Sammlerwert, zlata Goldwert)
srednja vrednost das Mittel, der Mittelwert
določanje/ ugotavljanje srednje vrednosti die Mittelung
približne, orientacijske vrednosti Anhaltswerte množina
absolutna vrednost matematika der Absolutbetrag, absoluter Betrag
funkcija absolutne vrednosti matematika die Betragsfunktion
izguba/izgubljanje vrednosti der Wertverlust, die Werteinbuße
majhne vrednosti geringwertig
navedba vrednosti die Wertangabe
nova določitev vrednosti die Neubewertung
ohranjanje vrednosti die Werterhaltung
povečanje vrednosti der Wertzuwachs, die Wertsteigerung
prenašanje vrednosti die Wertübertragung
pripisovanje prevelike vrednosti die Überbewertung
sprememba vrednosti die Wertänderung
teorija vrednosti die Werttheorie, die Wertlehre
ustvarjanje vrednosti die Wertschöpfung
zakon vrednosti das Wertgesetz
zaloga vrednosti matematika die Wertmenge, der Wertevorrat
zmanjševanje vrednosti die Wertminderung
vrednost Xa narašča/pada X steigt/sinkt im Wert
X ima vrednost … X kommt ein Wert von … zu
pripisovati vrednost Wert legen auf
določiti/ugotavljati srednjo vrednost česa (etwas) mitteln
dvigniti/povečati vrednost česa (etwas) aufwerten
imeti … vrednost -wert haben
(muzejsko Museumswert haben)
imeti trajno vrednost wertbeständig sein
brez vrednosti wertlos
biti brez vrednosti keinen Wert haben, wertlos sein
vzorec brez vrednosti Muster ohne Wert, Probe ohne Wert, die Warenprobe
predstava o vrednosti die Wertvorstellung
po vrednosti dem Wert nach, wertmäßig
carina po vrednosti der Wertzoll
delitev po vrednosti (na apoene) die Stückelung
pod vrednostjo unter dem Wert
pod normalno vrednostjo unterwertig
zavarovan pod dejansko vrednostjo unterversichert
zavarovanje pod dejansko vrednostjo die Unterversicherung
z zmanjšano vrednostjo wertgemindert

vsta|ti (-nem) vstajati

1. iz postelje: aufstehen
vstati z levo nogo mit dem linken Bein aufstehen
(dvigniti se) sich erheben (tudi figurativno)

2. (postaviti se na noge) aufstehen, aufkommen, auf die Beine kommen; od mize/obeda: vom Tisch aufstehen
pomagati vstati komu (jemandem) emporhelfen

3. od mrtvih ipd.: auferstehen
vstati iz ruševin wiedererstehen
vstati kot feniks iz pepela wie ein Phönix aus der Asche steigen

vuelo moški spol let(enje), polet; krilo, perut; letalno pero; širina (rokava); visoki gozd

vuelo deportivo športno letanje
vuelo inclinado (ali planeado) spustno letanje
vuelo a vela jadralno letanje
a(l) vuelo v poletu; naglo, hitro
de (un) vuelo, en un vuelo (fig) naglo, hipoma
de alto vuelo visoko leteč; ošaben
alzar (ali levantar) el vuelo vzleteti, kvišku poleteti; fig zbežati, popihati jo
abatir el vuelo doli se spustiti (ptič)
coger vuelo (fig) (z)rasti
coger al vuelo v (po)letu ujeti, slučajno ujeti
cogerlas (ali cazarlas) al vuelo (fig) biti zelo bister, bistroumen
cortar el vuelo (ali los vuelos) a uno (fig) komu peruti pristriči
echar (ali tocar) las campanas a vuelo z vsemi zvonovi zvoniti
huir a vuelo tendido (fig) naglo proč steči
pasar a vuelo preleteti
reanudar el vuelo nadaljevati polet
tirar al vuelo streljati v poletu; fig biti ošaben, nadut
tomar vuelo dvigniti se, povzpeti se; (fig) rasti, večati se
vuelos pl letalna peresa (ptic)
levantar los vuelos (fig) prevzetovati, biti nadut, biti domišljav

vzdígniti to lift; to raise; to heave; (pobrati) to pick up; ➞ dvigniti

vzdígniti se zoper koga to rise in rebellion

wake^(*)2 [wéik]

1. neprehodni glagol (tudi wake up)
prebuditi se, zbuditi se, postati buden; bedeti, biti buden, ostati buden, čuti
figurativno vstati, oživeti; predočiti si; zavesti se; premakniti se, zganiti se
zastarelo (ponoči) praznovati, slaviti

I usually wake early navadno se zbudim zgodaj
nature wakes in spring narava se prebudi spomladi
in my waking hours kadar sem buden
all will wake from death (ali the dead) religija vsi bodo vstali od mrtvih

2. prehodni glagol (tudi wake up)
zbuditi, prebuditi; obuditi (od mrtvih); povzročiti; oživiti; spodbuditi (to, into k)
bedeti pri (a corps mrliču)
poetično motiti, kaliti (mir itd.)

waking dream sanjarjenje
to wake ambition spodbosti častilakomnost
the noise woke me up hrup me je prebudil
she waked me up at 7 o'clock zbudila me je ob 7h
to wake the echoes dvigniti hrup, napraviti rabuko, hrumeti
the picture waked sad memories slika je obudila žalostne spomine
to wake up with a start planiti iz spanja