Franja

pūblicus 3 (na stlat. napisih tudi poblicus in puplicus; po eni od razlag poplicus izhaja iz populus, stlat. poplus „ki (kar) zadeva ljudstvo“, pūblicus pa iz *pūbicus (iz pūbēs) „ki (kar) zadeva odrasle može“; po drugi razlagi gre za besedo etr. izvora)

1. ljudstvo (občino, državo, državljane) zadevajoč, ljudstvu (občini, državi, državljanom) pripadajoč, ljudski, narodov, naroden, občinski, državen (naspr. privatus): loca, litora Ci., flumina Icti., sive privatus esset sive publicus (sc. locus) N. zasebno ali občinsko (državno) zemljišče, suo privato, non publico consilio N. na svojo roko, ne v državnem imenu, pecunia Ci., N. državni denar, državne finance, vectigal Ulp. (Dig.) ali vectigalia Suet. državni dohodki, litterae Ci. ali tabulae Ci. državne listine, uradni dokumenti, vincula N. državna ječa, occupationes C. državni posli, politični posli, publica ac privata sacrificia C., equus (gl. equus) L., servus L. ali minister Ap. državni suženj = oblastniški sluga, uradni sluga (birič), res publica, non privata N. ne zasebna, temveč državna stvar (zadeva), causa L. državna stvar, državna zadeva; pogosto tudi = pravda o državnih stvareh (zadevah): Ci. = iudicium Gell., causae iudiciaque publica Ci. pravde o državnih stvareh (zadevah) in hudodelstvih zoper državo, iniuriae C. državi storjene krivice, razžalitve države, sollicitudo L. zaradi države, sumptu publico Ci. ob državnih stroških, na državne stroške, na stroške države, sine ullā impensā publicā N. brez slehernih državnih stroškov, brez slehernih stroškov z državo, publicum funus Plin. iun., T. na državne stroške prirejen pogreb (toda prim. spodaj pod 2.), bono publico S., L. državi v blaginjo (korist), malo publico S., L. državi v škodo (kvar), na škodo države, pessimo publico Varr., L. idr. državi v največjo škodo, na največjo škodo države, magnificentia Ci. sijaj(nost) države, egregium T. slava države, poena L. od države naložena kazen, periculum L. od države prevzeta nevarnost, dii N. ljudska (državna) božanstva, consilium Ci. državni (= senatski) ukrep (sklep), publicos canes alere Ci. rediti pse na državne stroške (naspr. domesticos canes alere Ci. rediti pse na svoje stroške); poseb. pogosto res publica država (gl. pod rēs). Od tod subst. pūblicus -ī, m državni suženj, oblastniški suženj, uradni sluga, nižji sluga kakega oblastnika, svečeništva, birič (s celotnim izrazom servus publicus, gl. zgoraj): metuit publicos Pl. redarjev, redarstva; pūblicum -ī, n
a) država, občina, občinstvo, ljudska skupščina, ljudski (narodni) zbor: in publicum emere, redimere L. ali consulere in publicum Plin. iun. za državo, in publicum polliceri C. v splošni (obči) prid, in publico animadvertere Plin. iun. v državnem imenu, referre in publicum cornua C. na ljudski skupščini pokazati.
b) državna last (lastnina): publicum populi Romani fieri Ci., avertere aliquid de publico Ci., iubere aliquem (aliquid) populi Romani esse L., Icti. proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga (kaj) za državno lastnino, narediti (delati) koga (kaj) last države, Campanum publicum Ci. kampan(ij)sko državno zemljišče.
c) državni zaklad, državna blagajna, erár: de publico convivari Ci. na državne stroške, pecunias in publico deponere C., pecuniam ex publico tradere C. ali dare L., bona addicere in publicum C. prisoditi (prisojati) državni blagajni, in publicum redigere L. ali referre N. ali conferre L. spraviti (spravljati), odda(ja)ti, prispevati v državno blagajno, publico teneri Suet. biti zavezan (dolžan) plačevati davek državni blagajni.
d) državni dohodki, davki: publica male redimere Ci., conducere publica H.; metaf.: qui salutationum publicum exercet Sen. ph. ki pobira davek (= zahteva vstopnino) od obiskovalcev svojega gospoda (o nekem vratarju); occ. davčni zakup, davčno zakupništvo, državni zakup, državno zakupništvo: dum in eo publico essent L. dokler bi imeli ta državni zakup, magnas partes (deleže) habere publicorum Ci., societates publicorum Ci. delniške družbe za davčni zakup, delniške družbe glavnih davčnih zakupnikov, magister scripturae et sex publicorum Ci. davčni ravnatelj, publicum habere Pl. biti državni zakupnik, biti davčni zakupnik, publicum quadragesimae in Asiā agere Suet. pobirati štiridesetino (kot dačo, dajatev, davek), biti štiridesetinski mitninar (pri državnih zakupnikih); publico frui Ci., Ulp. (Dig.) uživati (prejemati) dohodek od (iz) državnega zakupa.
e) državni arhiv, državno pismohranišče, državna pismohrana: ut scriptum in publico in litteris exstat Varr.

2. javen, občen, obči, splošen, navaden, običajen: favor O., lux publica mundi H. (o soncu), dies Sen. ph. navaden dan (= od jutra do večera), officia Plin. iun., verbum Sen. ph., verba Ci., mores Cu., usus H., Vell., Icti., vina Plin., incendium, pavor L., funus Suet. ob katerem žaluje vsa država (s prekinitvijo delovanja sodišč in drugimi zunanjimi znamenji žalovanja); pesn.: publica cura iuvenum prodis H. skrb čisto vseh mladeničev; publicum est z inf. splošna navada je, splošno uveljavljeno je: publicum eorum (sc. picorum) est tabulata ramorum sustinendo nido provide eligere Plin.; occ. (pesn.) preprost, navaden, vsakdanji, običajen: structura carminis O., vena Iuv., sermo non publici saporis Petr. — Od tod subst. pūblica -ae, f javna blodnica, javna deklina, vlačuga, prostitutka: Sen. ph., Aug.; pūblicum -ī, n javnost, javen prostor, cesta, ulica: in publicum prodire Ci. (od)iti na ulico, (od)iti z doma, javno se (po)kazati, (po)kazati se v javnosti, in publicum se proripere L., in publicum egredi T., in publico (zunaj, z doma) esse non audet, inclusit se domi Ci., in publico (javno) epulari L. ali convivari Ci., in publico versari T., in publico adsistere C., blandiores in publico (na cesti, javno) quam in privato (doma) L., pernoctare in publico Ci. na cesti, publico carere Ci. ali abstinere T., Suet. ne (od)iti z doma, osta(ja)ti doma, rapi de publico Suet., lecticā per publicum vehi Suet., in publico ponere N. ali publico proponere L. ali in publicum proponere Ci. javno izpostaviti, cadaver in publicum (na cesto) abicere Ci., aequare Meli domum publico Varr. izravnati s cesto = porušiti; occ. javno (tj. občinsko ali državno) skladišče: frumenti quod inventum est, in publicum conferunt C., quod (sc. panicum et hordeum corruptum) in publicum contulerunt C. — Od tod adv.
a) pūblicē (star. pōblicē)

1. javno, od države, s strani države, v imenu države, na povelje (ukaz) države, po državnem ukrepu, v prid (korist) državi, za državo (naspr. privatim): privatim ac (et) publice, neque publice neque privatim Ci. idr., p. dicere, venire, interfici Ci., rapere S., frumentum polliceri C., ab Atheniensibus publice exposcebatur (sc. Themistocles) N., litteras publice scribere Ci. ali mittere Ci., N. (na)pisati (ali poslati) uradno pismo (dopis), publice damnati N. v imenu države, publice maximam putant laudem C. za državo, cum enim versuram facere publice necesse esset N. vzeti državno posojilo, mali quid ortum ex hoc sit Ter. državi v škodo (kvar); occ. na državne stroške, na stroške države, ob državnih stroških: publice efferri, ali N., vesci L., statua publice ei in foro constituta est N.

2. občno, (v)obče, splošno, vsak brez razločka, vsi brez razlike, vsi skupaj: Gell., Icti. idr., publice exsulatum ire L.

3. javno, vpričo vseh ljudi, ob navzočnosti vseh ljudi, pred vsem svetom: Eutr., publice disserere Ap., Gell., rumor publice crebuerat Ap.
b) pūbliciter = pūblicē 1.: Pomp. ap. Non.

pūmiliō -ōnis, m, f (pūmilus) pritlikavec: sed et hic minimus qualisque necari a non armato pumilione potest Mart., haec, quae saepe solet vinci, quae vincere raro, parma tibi, scutum pumilionis erit Mart., non est magnus pumilio, licet in monte constiterit Sen. ph., quos „pumiliones“ dicimus, Graece νάνους appellari Gell., planum pro „sycophanta“ et nanum pro „pumilione“ dicit Gell., an recte supersederim „nanos“ dicere parva nimis statura homines maluerimque eos „pumiliones“ appellare Gell., ap[pellantur inde nani pumiliones] Fest.; (o ženski) pritlikavka: parvula, pumilio, chariton mia, tota merum sal Lucr.; metaf. pritlikava perutnina: pumilionum genus Plin.; tudi o raznem pritličnem rastlinju: Plin.

Opomba: Napačno pomilio: Stat. (Silvae 1, 6, 57).

púšo m, zval. pûšo gl. puša 1.

pyrōpus -ī, m (tuj. πυρωπός ognjenobarven) piróp = zlati bron, kovinska zlitina iz 3/4 bakra in 1/4 zlata: Plin., namque alias fit uti claro sit rubra pyropo Lucr., picta neque inducto fulgebat parma pyropo Pr., regia Solis erat sublimibus alta columnis, clara micante auro flammasque imitante pyropo O.

quadrantārius 3 (quadrāns) k četrtini dvanajstdelne celote spadajoč

1. četrtinski: tabulae quadrantariae Ci. fr., (lex Valeria feneratoria de aere alieno je l. 86 vpeljala nove dolžniške knjige, po katerih so se dolgovi znižali na 1/4).

2. kar se dobi za četrtino asa, vreden četrtino asa: res quadrantaria Sen. ph. (o kopeli), quadrantaria permutatio Ambr. znižanje na 1/4 asa, toda: quadrantaria illa permutatio Ci. tista zamenjava kopelnine (kopališčnine), kopališkega beliča (Metelova soproga Klodija je baje kopališkemu nadzorniku nam. običajne kopelnine (1/4 asa) dala samo sebe; s tem si je prislužila vzdevek Clytaemnestra quadrantaria: Cael. ap. Q.).

quaestuōsus 3 (quaestus)

1. pridobiten, dobičkonosen (dobičkovit), nesoč (prinašajoč) dobiček: Col., Cod. Th., mercatura Ci., emporium L., res quaestuosissima Verri Ci.

2. na svoj dobiček (prid, zaslužek) gledajoč, dobičkaželjen, koristoljuben, koristoloven, pohlepen: Ca., nec satis in arte ea quaestuosus Plin., homo, dum eam des, quae sit quaestuosa, quae alat corpus corpore Pl.

3. bogateč se, bogat: gens navigiorum spoliis quastuosa Cu., veterani nitidi et quaestuosi T., unde primo quaestuosi et opulenti T. — Adv. (k pomenu 1.) le v komp. in superl.: compertum non aliter quaestuosius (z večjim dobičkom) censum haberi Plin., ubi (beneficium) quaestuosissime habeas Sen. ph.

que² [kə] pronom kaj

que se passe-t-il? kaj se dogaja? kaj pa je?
que voulez-vous? kaj hočete?
qu'importe? kaj za to?
je ne sais plus que répondre ne vem več, kaj bi odgovoril
que sert-il de pleurer? čemu jokati?
qu'est-ce qui kaj
(1. sklon): qu'est-ce qui est arrivé? kaj se je zgodilo?
qu'est-ce que kaj
(4. sklon): qu'est-ce que vous voulez? kaj hočete?
que diable (familier) kaj za vraga
n'avoir que faire là (figuré) ne biti na mestu, biti neumesten
n'avoir que faire à quelque chose ne imeti interesa za kaj

quirītātiō -ōnis, f (quirītare 1.) vreščanje, vriščanje, klicanje na pomoč, vpitje iz strahu, tesnobno kričanje, glasno tarnanje, javk(anje): fuga comitum et quiritatio facta L.

quirītatus -ūs, m (quirītāre 1.) vrešč, vrišč, klic na pomoč (na pomagaj), klic v sili, krik (vpitje) iz strahu, tesnobni krik, vekanje: audires ululatus feminarum, infantum quiritatūs, clamores virorum Plin. iun., vidi eodem habitu et quiritatu praetorium virum Perpennam saevitiam tuam execrantem Val. Max., quarum lamentabiles quiritatus trepidae civitatis aures receperunt Val. Max.

Ramnēs -ium, m (beseda neugotovljenega izvora, najverjetneje etr.) ali subst. adj. Ramnēnsēs -ium, m Rámni (Rámnijci, Ramnénzi), ena od treh najstarejših tribus, na katere je bil razdeljen rimski narod pod Romulovo vladavino: Ramnes (latinsko pleme), Tities (sabinsko pleme), Luceres (tuskijsko oz. etruščansko). Po teh plemenih se imenujejo tri centurije (centuriae) konjenikov (vitezov), ki jih je ustanovil Romul: Ramnenses (Ramnijci, Ramnenzi) Titienses (Titijci, Titienzi), Luceres (Luceri oz. Lukeri). Obl. Ramnēs se nav. uporablja za tribus: Varr., Pr., O., Fest.; le redko za centurijo, npr. L. 1, 36, 2. Obl. Ramnenses se redko uporablja za tribus: Varr.; nav. za centurijo: Ci., L., Aur. Od tod pesn. celsi Ramnes H. = iuniores ponosni vitezi, gosposka mladež (gizdalini; izobraženo, za glasovanje sposobno občinstvo). — Kasnejša soobl. Ramnētēs -um, m: Serv.

Opomba: Nom. sg. Rhamnēs: Prisc.; gen. Rhamnetis in Rhamnis: Prisc.; gen. pl. Rhamnensium: Ci. (De re publica 2, 36).

rate² [réit] prehodni glagol
oceniti, določiti vrednost, preceniti; regulirati (kovanje denarja); smatrati (koga), šteti, prištevati, računati (among med, kot)
britanska angleščina oceniti davek, obdavčiti
navtika uvrstiti (ladjo) v razred ali kategorijo
sleng zaslužiti (kaj) po svojem položaju
neprehodni glagol
biti upoštevan, upoštevati se, šteti se, prištevati se, računati se (as kot, med)
biti ocenjen

I rate him among my friends štejem ga za svojega prijatelja
he is rated a rich man on velja za bogataša
I rate rice lower than wheat riž cenim manj (smatram za slabšo hrano) kot žito
houses are highly rated hiše so zelo obdavčene
this ship rates A 1 ta ladja ima najvišjo oceno (za zavarovanje)
to rate up a property oceniti lastnino višje, kot je vredna

razmérje proportion; relation; ratio; rate; measure

v razmérju 1:5 at a ratio of 1 to 5
v istem razmérju in the same proportion
v obratnem razmérju in inverse ratio
v kvadratnem razmérju do, z in proportion to the square of
v razmérju do (starosti, spola) in relation to (age, sex), in proportion to
ljubezensko razmérje affair, affaire, love affair
ni nobenega razmérja med njegovimi izdatki in njegovimi dohodki his income does not match (ali tally with) his expenditure
plače niso v nobenem razmérju z delom wages bear no relation to work done
ki ni v nobenem razmérju do, z bearing no relation to
lastninska razmérja property relations
medsebojno razmérje pri delu mutual labour relations pl

razmérje (-a) n

1. rapporto; proporzione:
mehanska energija je v stalnem razmerju s toplotno energijo l'energia meccanica è in costante rapporto con quella termica
deliti vsoto v razmerju 1:10 dividere una somma in rapporto di 1:10
biti v sorodstvenem razmerju essere in rapporti di parentela

2. (kar obstaja med posamezniki, skupinami) relazione, rapporto:
ljubezensko razmerje relazione amorosa
imeti razmerje s kom avere una relazione con qcn.

3. v razmerju do (izraža izhodišče pri opredeljevanju) in rapporto a:
vsak človek v razmerju do drugih il singolo in rapporto agli altri
v razmerju in rapporto:
biti v ustreznem razmerju essere in rapporto adeguato, conforme (alle possibilità, circostanze e sim.)

4. mat. quoziente
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
jur. delovno razmerje rapporto di lavoro
lingv. frekvenčno razmerje med besedami rapporto di frequenza fra le parole
fiz. kompresijsko razmerje rapporto di compressione
jur. obligacijsko razmerje rapporto contrattuale

razmérje proporción f ; (odnos) relación f

(nedovoljeno) ljubezensko razmerje relaciones f pl amorosas (ilícitas)
v razmerju do, z en proporción (ali relación) a
v razmerju 1 : 2 en la proporción de 1 a 2
v prijateljskem razmerju z estar en relaciones amistosas con

raztézati (-am)

A) imperf.

1. distendere, stendere, tendere; dilatare:
toplota razteza telesa il calore dilata i corpi
raztezati elastiko tendere l'elastico
hrast razteza na široko svoje veje la quercia stende tuttintorno i suoi rami

2. allungare, dilungare; allargare:
raztezati pripovedovanje dilungare il racconto

B) raztezati se (-am se) imperf. refl.

1. allargarsi; dilatarsi:
to blago se rado razteza questa stoffa si dilata volentieri

2. pren. (segati, trajati) andare (fino a), durare:
razdobje, ki se razteza do 1. svetovne vojne un periodo che va fino alla I guerra mondiale

3. stendersi; arrivare; essere:
po pobočju se razteza gosto borovje sul pendio si stende una folta pineta
vzdolž dvorišča se raztezajo hlevi lungo il cortile sono le stalle

razvejíti (se) (-ím (se)) perf., perf. refl. glej razvejati 1

recitare

A) v. tr. (pres. rēcito)

1. recitirati, deklamirati

2. gled. igrati:
recitare la commedia pren. hliniti, delati se kot
recitare per le sedie pren. igrati pred prazno dvorano

3. relig. moliti:
recitare l'avemaria moliti zdravamarijo

B) v. intr.

1. gled. igrati

2. ekst. spakovati se, govoriti prisiljeno, narejeno:
invece di recitare parla con naturalezza nehaj se spakovati in govori naravno

3. ekst. pravo praviti, glasiti se:
l'articolo 1 della costituzione recita prvi člen ustave pravi

refrāctārius 3 (refrāgārī) neprožen, negibčen = precej (zelo) opazen, ropotav, razgrajajoč, kljubovalen, trmast, trd(ovraten), uporen, nepokoren, neizprosen: errare mihi videntur, qui existimant philosophiae fideliter deditos contumaces esse ac refractarios Sen. ph. (Epistulae morales ad Lucilium 73, 1).

rēgillus¹ 3 (regere; prim. rēctus 1. occ.) tkan z navpično vlečenimi osnovnimi nitmi (nitmi osnovnicami): tunica Varr., inducula Pl. = krasno (kot demin. k rēgius), regillae tunicae albae Fest.

relation [riléišən] samostalnik
poročilo; pripoved(ovanje)
pravno prijava, prijavno gradivo, referat; zveza, (logični, vzročni) odnos, odnošaj (between med)
razmerje, relacija; sorodnost, sorodstvo; sorodnik, -ica

in relation to gledé, kar se tiče, v zvezi z
relations of production proizvodni odnosi
a faithful relation of all that happened verno poročilo o vsem, kar se je zgodilo
a near (distant) relation bližnji (daljni) sorodnik
public relation officer oseba, ki vzdržuje stik med svojo ustanovo in javnostjo in si prizadeva ustvariti ugodno mnenje o svoji ustanovi
what relation is he to you? v kakšnem sorodstvu je on z vami?
he is no relation of mine on ni v sorodu z menoj
to be out of (all) relation, to bear no relation to nobene zveze ne imeti z
to enter into relations with stopiti v zveze z
to entertain (to maintain) commercial (friendly) relations with vzdrževati trgovinske (prijateljske) zveze z
to have relation to biti v zvezi z
pravno to have relation to June 1st nanašati se na 1. junij, biti veljaven od (preteklega) 1. junija