Franja

ēcco avv. glej!, lej!, na!:
ecco il treno che arriva glej, vlak prihaja
quand'ecco naenkrat pa; (v odgovorih pomeni potrditev)
Maria! - Ecco! Marija! - Že grem!
Dov'è l'ombrella? - Ecco! Kje je dežnik? - Na ga
ecco fatto končno
eccoci arrivati tu smo, pa smo prišli
ecco, ti comporti da sciocco vedeš se neumno

ēdīscō -ere -didicī (—) učiti se, naučiti se, na pamet se učiti: qui singulis diebus ediscendos fastos populo proposuerit Ci., ediscendus ad verbum libellus Ci. dobesedno se naučiti, ed. quam plurima ad verbum Ci., magnum numerum versuum C., Hesiodum Ci., poëtas H., artes paternas O., Eurotas iussit ediscere laurūs V. je zapovedal lovorikam učiti se; pren.: edisco tristia posse pati O. učim se, spoznavam, verae numerosque modosque ediscere vitae H. spoznavati; v logičnem pf.: edidici, quid Troia pararet O. že davno vem, dobro vem.

édition [edisjɔ̃] féminin izdaja, objava (knjig); založništvo

édition augmentée, corrigée, revue povečana, popravljena, pregledana izdaja
édition complète, de luxe, illustrée, officielle, populaire popolna, luksusna, ilustrirana, uradna, ljudska izdaja
édition pour la jeunesse izdaja za mladino
édition princeps, originale prvotisk, prva izdaja
édition scolaire šolska izdaja
édition spéciale posebna izdaja (časopisa), posebna številka
contrat masculin, droit masculin d'édition založniška pogodba, pravica
maison, société féminin d'édition založba, založniška družba
(familier) c'est la deuxième édition (figuré) to je že drugič, tretjič isto povedano; že drugič, tretjič se dogaja ista stvar

ēgēns¹ -entis (ē in gēns) brez doma, bežeč, ubežen: egens velut exgens P. F.; v tem pomenu je najbrž treba razumeti besedo v naštetih primerih: res extorris egens L. pregnan in brez doma, exsulans atque egens Ci., expulsus egens Ci., eiectus egens L., nam egens, ignotus, inquies … T.

Opomba: Beseda se je že zgodaj pomešala s pt. pr. glag. egēre.

ekolog samostalnik
(strokovnjak) ▸ ökológus
Načrtom Cinkarne ekologi nasprotujejo že od vsega začetka. ▸ Az ökológusok már a kezdetek óta ellenzik a cinküzem terveit.
Sopomenke: naravovarstvenik

ēlectrum -ī, n (gr. ἤλεκτρον)

1. pri Hom. bledo zlato = zlato, ki ima primešanih 20—25 % srebra: Plin., Mart., Iuv., Sil., quod fieri ferro liquidove potest electro V., interque manus … versat levīs ocreas electro … V.

2. za Herodota se imenuje tako tudi jantar, ki so ga že starodavniki dobivali od vzhodnega morja: O., Plin., T.; vedeli so tudi že, da je jantar okamnela drevesna smola: pinguia corticibus sudent electra myricae V. jantarne kaplje; pl. tudi jantarne kroglice, jantarne jagode: O.

električar samostalnik
1. (strokovnjak za elektriko) ▸ villanyszerelőToni se je zaposlil v Ljubljani, kjer se je izučil za električarja. ▸ Toni Ljubljanában kapott állást, ahol villanyszerelőnek tanult.

2. neformalno, v glasbenem kontekstu (izvajalec elektronske glasbe) ▸ elektronikus zenész
Ko je leta 2002 osvojil grammyja, je imel duet Deep Dish že kulten status med progresivnimi električarji. ▸ Amikor a Deep Dish 2020-ben megkapta a Grammy-díjat, a duónak már kultusza volt a progresszív elektronikus zenészek között.

3. neformalno (avto) približek prevedka ▸ elektromos autó
Šef Nissana je potrdil, da so v ZDA razprodali električarja Nissana Leaf. ▸ A Nissan főnöke megerősítette, hogy az USA-ban elkelt az összes Nissan leaf elektromos autó.

4. ponavadi v množini, neformalno, v športnem kontekstu (igralec kluba Elektra) približek prevedka ▸ az Elektro kosárlabda-klub tagja
Gostje so vodili že za 9 točk, a je v nadaljevanju obramba električarjev stvari postavila na svoje mesto. ▸ kontrastivno zanimivo A vendégek már kilenc ponttal vezettek, amikor az Elektro védelme helyrehozta a dolgokat.

embêter [ɑ̃bɛte] verbe transitif, familier delati sitnosti, težave; povzročati neprijetnosti (quelqu'un komu); dolgočasiti; jeziti

s'embêter dolgočasiti se, preganjati dolgčas
ça m'embête rudement to me pošteno jezi, (familier) tega mi je že čez glavo dovolj
ne l'embête pas! daj mu mir!
cet élève embête ses voisins ta učenec nagaja svojim sosedom
ça m'embête de rester ici, qu'il parte demain jezi me, da ostanem tu, da on jutri odpotuje
il ne s'embête pas ni, da bi ga pomiloval

emšo samostalnik
1. tudi v pridevniški rabi (enotna matična številka občana) [személyi azonosító szám]
2. neformalno (starost) približek prevedka ▸ életkor
Sem že v takih letih, da tudi meni že malo nagaja emšo. ▸ kontrastivno zanimivo Olyan korban vagyok, hogy már a személyi számom is fáj.

en ena, eno one; (neki -a -o) a, a certain, some

ene škarje a pair or scissors
ob eni(h) at one o'clock
vlak ob enih the one o'clock train
eno leto stara žival yearling
soba z eno posteljo a single room
vsi do enega one and all, (složno) unanimously, as (ali like) one man
en kos za drugim (trganje) (by) piecemeal
to je eno in isto it amounts to the same thing
eni pravijo... some say...
z eno besedo in a (ali one) word, briefly, to sum up
on je z eno nogo že v grobu he has one foot in the grave, he is near death
vstali so kot en mož they rose as (ali like) one man
eno leto ali dve one or two years
stran ena page one, first page
številka ena number one
Tisoč in ena noč the Arabian Nights' Entertainments, pogovorno the Arabian Nights, the Thousand and One Nights
eni ga imajo radi, drugi ga sovražijo some like him, others hate him
to moramo napraviti, eni ali drugi some of us have got to do it
to mi je vseeno it is all the same to me, it makes no difference, I don't care, I don't mind
vsi so bili enega (= istega) mnenja all were of one mind
en (sam) človek tega ne bi zmogel no one man could do it

èn (êna -o) | êden (ênega) numer.; subst.

1. (izraža število ena) uno, una
a) (v samostalniški rabi):
ti si eden med mnogimi tu sei uno dei tanti
bilo je ena po polnoči era l'una di notte
stopati v koloni po eden marciare in fila indiana
b) (v prilastkovi rabi)
eno željo še imam ho un solo desiderio
slep na eno oko cieco di un occhio, guercio
c) (v medmetni rabi)
otroci so korakali en, dva i bambini marciavano un duè

2. (v zvezi z 'drugi') uno:
prevaža z enega brega Save na drugega traghetta da una riva della Sava all'altra
eni se smejejo, drugi jokajo gli uni ridono, gli altri piangono
(izraža medsebojno razmerje) eden drugega se bojita hanno paura l'uno dell'altro

3. pog. (s širokim pomenskim obsegom)
en dan je šel v mesto un (bel) giorno andò in città
pa zapojmo eno su, cantiamo una canzone
vse skupaj mi je eno figo mar non mi importa un accidente, un fico secco

4. pren. (enak, isti) stesso, medesimo, identico:
midva sva enih misli siamo tutt'e due dello stesso parere
zmeraj je na mizi ena in ista jed sempre la stessa zuppa in tavola

5. (nesestavljen del, cel) uno; intero; ininterrotto:
obleka v enem delu abito di un solo pezzo
kopalke v enem delu costume (da bagno) intero
pren. (v zvezi s 'sam') polarna zima je ena sama dolga noč l'inverno polare è una notte lunga e ininterrotta
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. živeti tja v en dan vivere alla giornata
pren. metati vse v en koš fare di ogni erba un fascio
pren. v en rog trobiti s kom ululare con i lupi
z eno besedo (povedano) (detto) in breve
pog. staviti vse na eno karto puntare su una carta
pren. biti z eno nogo že v grobu essere con un piede nella tomba
povedati v eni sapi dire tutto d'un fiato
sovražnik številka ena nemico numero uno
pren. delati vse po enem kopitu fare tutto con lo stampo
vsi do enega so prišli sono venuti proprio tutti
pog. dati komu eno okrog ušes appioppare un ceffone a qcn.
pog. eno komu zagosti giocare un tiro a qcn.
vsi za enega, eden za vse tutti per uno, uno per tutti
PREGOVORI:
ena lastovka ne naredi pomladi una rondine non fa primavera

enceinte¹ [ɑ̃sɛ̃t] adjectif noseča, v nosečnosti

femme féminin enceinte nosečnica
elle est enceinte de trois mois je že tri mesece v drugem stanu

enfance [ɑ̃fɑ̃s] féminin detinstvo, otroška doba (leta), otroštvo; otročad, otroci; figuré začetek

dès sa plus tendre enfance že od mladih nog
enfance délinquante mladostni prestopniki
ami masculin d'enfance prijatelj iz mladih let
protection féminin d'enfance varstvo, zaščita otrok
souvenirs masculin pluriel d'enfance spomini iz otroških let
fonds masculin d'aide à l'enfance des Nations Unies fond za pomoč otrokom pri Združenih narodih
être encore dans son enfance biti še v povojih
c'est l'enfance de l'art to je zelo preprosto, to je lahkó narediti
sortir de l'enfance odrasti
tomber en enfance, être en enfance pootročiti se, biti otročji

enfonceur, euse [-sœr, öz] masculin, féminin

enfonceur de porte(s) ouverte(s) oseba, ki ima navado dokazovati očitno, že znano stvar

enkrat¹ [ê]

1. einmal
enkrat samkrat ein einziges Mal
enkrat za vselej ein für [allemal] alle Mal
niti enkrat nicht einmal, keinmal, poudarjeno: kein einziges Mal
enkrat dnevno/letno/ mesečno/tedensko … täglich/jährlich/monatlich/ wöchentlich
enkrat na dva meseca/tri/štiri mesece zweimonatlich/dreimonatlich/viermonatlich …
enkrat zavit einwindig

2.
še enkrat noch einmal, nochmals
še enkrat večji/širši/tolikšen noch einmal so groß/breit/ groß
še enkrat toliko doppelt [soviel] so viel
še enkrat z glagolom: nach-, wieder-
(doživeti wiedererleben, namazati nachstreichen, natočiti nachschenken, posneti nachdrehen, preorati nachpflügen, prešteti nachzählen, stehtati nachwiegen, vzeti nachnehmen)
še enkrat vprašati nachfragen, rückfragen

3.
že enkrat schon einmal
|
enkrat ni nobenkrat einmal ist keinmal
to je enkrat ena das ist sonnenklar

enkrat, enkrat² [ê]

1. (nekdaj) einmal, (nekoč) einst, später einmal

2.
enkrat, enkrat …, drugič einmal …, ein andermal …/einmal …, einmal …/ bald …, bald … (enkrat, enkrat tako, drugič drugače einmal dies, ein andermal das/einmal so, einmal so/bald so, bald so)

3. (kdaj) einmal, mal

4.
že enkrat, enkrat doch schon, schon (ein)mal (pridi že enkrat, enkrat komm doch schon, komm schon einmal)
|
povej že enkrat, enkrat! heraus mit der Sprache!

ênkrat adv.

1. una volta:
enkrat v življenju je bil bolan è stato malato una volta in vita sua
enkrat pet je pet uno per cinque fa cinque
zdravilo jemati enkrat dnevno prendere la medicina una volta al giorno
tu ne moremo ostati, to je (kakor) enkrat ena qui non ci possiamo stare, poco ma sicuro
pog. gledati na stvari, kot da so dane enkrat za vselej guardare alle cose come se fossero date una volta per sempre
videla sem ga enkrat, dvakrat l'ho visto raramente, poche volte
prepovedati komu kaj enkrat za vselej proibire qcs. a qcn. una volta per tutte

2. (izraža ne natančneje določen čas, v katerem se kaj dogaja)
a) v preteklosti ali prihodnosti una volta:
enkrat je živel oče, ki je imel tri sinove c'era una volta un padre che aveva tre figli
b) v določenem času una volta:
pa pridi enkrat popoldne vieni una volta dopopranzo
c) enkrat, drugič una volta, un'altra:
ura enkrat prehiteva, drugič zaostaja l'orologio una volta va avanti, un'altra indietro

3. (izraža nestrpnost, nejevoljo) una buona volta:
pusti že enkrat to družbo lascia stare una buona volta questa bella compagnia

4. (izraža nastop česa po daljšem prizadevanju) una volta (che):
ko enkrat stvar razumeš, ni težko una volta che hai capito, è facile

5. pog. (nazadnje, končno) finalmente, infine:
dolgo se je trudil, enkrat pa je le uspel aveva faticato a lungo, poi infine ce l'ha fatta
PREGOVORI:
enkrat z betom, drugič s psom prima vivere da pascià, poi fare vita da cani
enkrat meni, enkrat tebi oggi a me, domani a te
enkrat ni nobenkrat dare, fare qcs. una sola volta è come non darlo, farlo mai
osel gre samo enkrat na led sbagliando s'impara

ennēsimo agg.

1. mat. n-ti
elevare all'ennesima potenza dati na n-to potenco

2. pog.
te lo dico per l'ennesima volta že stotič ti to ponavljam

ennième, n^ième [enjem] adjectif toliki in toliki, nti

je vous le dis et vous le répète pour la ennième fois ne vem, katerikrat vam to (že) rečem in ponavljam

énorme [enɔrm] adjectif neizmeren, ogromen, velikanski; familier fantastičen, kolosalen

un type énorme (familier) čudovit, kolosalen, izreden človek
histoire féminin énorme zabavna zgodba
c'est énorme to je nezaslišano, pošastno
il a reconnu ses torts, c'est déjà énorme priznal je svoje napake, to je že veliko