Franja

pegado vdan, naklonjen

estar pegado (a) lepeti, lepiti se, pri jemati se (a na)
pegado a čisto blizu pri
pegado a la casa doma čepeč
pegado a la pared tik ob steni; ob zid potisnjen, premagan, ponižan
pegado a las foldas de su madre držeč se matere za krilo, razvajen, raznežen

plezalna smer stalna zveza
v alpinizmu (niz prehodov v steni) ▸ mászásirány

plézati (-am) imperf.

1. arrampicarsi (su, per); scalare:
plezati po drevju arrampicarsi sugli alberi
plezati po steni scalare la parete
pren. plezati po hrbtih drugih sfruttare gli altri

2. salire (su)

podium -iī, n (tuj. ποδίον)

I.

1. podstavek, podzid(ek), podpora,podnožje, podij za stebre: Vitr.; zlasti pred orkestro: Vitr.

2. spodnji opaž, panel ob steni sobe: Ulp. (Dig.)., supra podium columnae Vitr., sin autem circa aedem ex tribus lateribus podium faciendum erit Vitr., podii altitudo ab libramento pulpiti cum corona et lysi Vitr., corinthii simplices habent columnas aut in podio positas aut in imo Vitr., est et aliud cubiculum a proxima platano viride et umbrosum, marmore excultum podio tenus Plin. iun.

3. terasast napušč, balkon nad notranjim obzidjem amfiteatra ali cirkusa, kjer so bili najboljši, z zaščitnimi mrežami pred živalmi zavarovani sedeži za ugledne goste (za prireditelja in voditelja iger, senatorje, vestalke, tuje poslance, cesarje): nam perraro praesidere, ceterum accubans, parvis primum foraminibus, deinde toto podio adaperto spectare consueverat (sc. Nero) Suet., tanta copia invecta, ut retia coercendis feris podium protegentia sucinis nodarentur Plin., et Catuli Paulique minoribus et Fabiis et omnibus ad podium spectantibus Iuv. —

II. podstavek, spodnji okvir, podnožka, podnožje, podnožnik (čisto lat. suggestus):

1. za sode: Pall.

2. za panje: podia ternis alta pedibus fabricantur Pall.

polic|a² ženski spol (-e …)

1. (deska) das Bord (za knjige Bücherbord, viseča na steni Wandbord)

2. das Brett, die Bank (okenska Fensterbrett, Fensterbank, gradbeništvo, arhitektura Sohlbank)

3. (odlagalna površina) die Ablage (za prtljago Gepäckablage); v omari: der Einlegeboden

4. gradbeništvo, arhitektura der/das Sims (kaminska Kaminsims)

políca¹ tablado m ; (knjižna) estante m , (velika) estantería f

polica v omari anaquel m
okenska polica repisa f; (v gorski steni) borde m de roca

porin|iti (-em) porivati

1. (potisniti) schieben, -schieben (rahlo anschieben, dol herunterschieben, gor hinaufschieben, sem herschieben, tja hinüberschieben, naprej weiterschieben, vorschieben, narazen [auseinanderschieben] auseinander schieben, navzdol hinunterschieben, navzgor hochschieben, emporschieben, nazaj zurückschieben, noter/v kaj einschieben, hereinschieben, hineinschieben, proč wegschieben, fortschieben, skupaj zusammenschieben, ven hinausschieben, herausschieben, k steni, k vratom ipd. zuschieben (an), skozi kaj durchschieben (durch), vmes dazwischenschieben, pod kaj unterschieben)

2. (suniti, pahniti) stoßen (dol hinunterstoßen, proč wegstoßen, fortstoßen, skozi durchstoßen, ven hinausstoßen, herausstoßen)

3. (stlačiti) zwängen (in etwas, durch etwas), -zwängen (skozi durchzwängen, noter hineinzwängen)

4. (potisniti) človeka, množico: drängen (k zidu an die Wand, v kot in die Ecke, figurativno v ozadje in den Hintergrund), drücken, schieben, -drängen (noter hineindrängen, ven hinausdrängen)

5. pomorstvo ladjo s kobilice: vom Stapel lassen

6.
figurativno porinti komu nos v kaj (jemanden) mit der Nase auf (etwas) stoßen

postáviti (-im) | postávljati (-am)

A) perf., imperf.

1. mettere, allogare, appoggiare, porre, riporre, collocare:
postaviti knjige na police mettere, disporre collocare, sistemare i libri nello scaffale
postaviti kozarce na mizo appoggiare i bicchieri sul tavolo

2. (narediti, delati, da pride kdo v določen položaj):
postaviti v kolono, vrsto mettere in fila; allineare, schierare
postaviti s hrbtom proti steni mettere con le spalle al muro
postaviti v kot mandare in un angolo

3. (graditi, zgraditi) costruire, erigere, edificare, innalzare, gettare:
postaviti ladjo na navoz impostare una nave
postaviti hišo, spomenik costruire una casa, erigere un monumento
pren. postaviti teorijo costruire una teoria
pren. postaviti temelje neke umetnosti, znanosti gettare le fondamenta di un'arte, di una scienza
postaviti šotore piantare, innalzare le tende

4. pren. (določiti, določati koga za delo, funkcijo) designare, nominare, investire di una carica:
postaviti koga za kralja creare qcn. re
postaviti za župana investire della carica di sindaco, nominare sindaco

5.
postaviti predlog, pogoj fare, presentare una proposta, proporre; condizionare, formulare, esprimere, enunciare una condizione
postaviti trditev affermare
postaviti vprašanje fare una domanda, domandare
postaviti diagnozo diagnosticare

6. (uprizoriti, uprizarjati) allestire, mettere in scena

7. (določiti, določati) stabilire, fissare:
postaviti termin fissare una scadenza

8. (ponuditi, postreči) portare, mettere in tavola

9. supporre:
postavimo, da supponiamo che

10. pren.
postaviti piko na i mettere i puntini sulle i
lit. postaviti zgodbo na Tolminsko ambientare la storia nel Tolminese
pren. postaviti koga čez prag, na cesto, pred vrata mettere qcn. alla porta, licenziare qcn.
pren. postaviti hišo na glavo mettere la casa sossopra
pren. postaviti resnico na glavo stravolgere la verità
pren. postaviti neko delo, nekega avtorja na indeks mettere un'opera, un autore all'indice
pren. postaviti na zatožno klop trascinare sul banco degli imputati
postaviti kaj na kocko mettere qcs. in forse, mettere qcs. a repentaglio, rischiare qcs.
pren. postaviti kaj pod vprašaj esprimere i propri dubbi, le proprie riserve a proposito di qcs., mettere in questione qcs.
pog. postaviti koga na laž sbugiardare qcn.
pren. postaviti stvari na pravo mesto trovare la soluzione giusta, mettere le cose a posto
postaviti podjetje na noge mettere in piedi un'impresa, mettere su un'impresa
pren. postaviti koga na Olimp innalzare qcn. sull'Olimpo
postaviti vprašanje na dnevni red mettere un problema all'ordine del giorno
pren. postaviti na hladno buttar fuori; mettere in gattabuia, mettere al fresco, mettere dietro le sbarre
pren. postaviti koga ob bok komu mettere qcn. sullo stesso livello
pren. postaviti koga pred izvršeno dejstvo mettere qcn. di fronte al fatto compiuto
pren. postaviti pred zid condannare a morte per fucilazione
pren. postaviti problem v novo luč esaminare il problema, vedere il problema da una diversa visuale; riconsiderare, osservare, far vedere il problema sotto una luce diversa
pren. postaviti koga v slabo luč mettere qcn. in cattiva luce
jur. postaviti izven zakona mettere fuori legge
šport. postaviti rekord stabilire un record

B) postáviti se (-im se) | postávljati se (-am se) perf., imperf. refl. pren.

1. fare bella figura; pavoneggiarsi, vantarsi; fare un figurone:
postavljati se s svojo telesno močjo vantarsi della propria prestanza fisica
postaviti se z novo obleko fare un figurone col vestito nuovo
s tem se ne moreš postavljati questo non ti fa onore

2. postaviti, postavljati se za prendere le difese di, spezzare una lancia a favore di qcn.:
postaviti se za šibkejšega prendere le difese del più debole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
postaviti se po robu (proti) čemu opporsi a qcs., tener fronte a qcs.
ne grem, če se vsi postavite na glavo non vado, no e poi no
postaviti se na stran nekoga mettersi dalla parte di qcn.
postaviti se na določeno stališče prendere posizione su qcs.

poster samostalnik
(plakat) ▸ poszter

pri kom/čem:

1. bei (oknu, steni beim Fenster, bei der Wand, kolodvoru beim Bahnhof, starših/nas bei den Eltern/bei uns, firmi/filmu bei einer Firma/beim Film, bitka pri Leipzigu die Schlacht bei Leipzig)

2. (tik ob) an (steni an der Wand, vratih an der Tür, točilni mizi an der Bar)

3. (navzlic) bei (pri vsem svojem bogastvu je … bei all seinem Reichtum ist er …)

4.
pri mizi beim Tisch, (pri obedu) bei Tisch
pri tej priliki bei dieser Gelegenheit
pri predstavi bei der Vorstellung, (ob tej priliki) [anläßlich] anlässlich der Vorstellung

5. ocenjena starost:
pri tridesetih von dreißig Jahren; so an die dreißig Jahre alt

6.
pri tem dabei, hierbei
pri čemer wobei

prisesáti se (-ám se) | prisesávati se (-am se) perf., imperf. refl. attaccarsi con le ventose; attaccarsi succhiando;
prisesati se k steni attaccarsi, appiccicarsi alla parete
prisesati se s pogledom na koga fissare qcn. con lo sguardo
šport. žarg. prisesati se h kolesu succhiare la ruota

prislánjati (-am) | prisloníti (-slónim)

A) imperf., perf. appoggiare, addossare:
prisloniti kos pohištva k steni addossare un mobile alla parete
prisloniti puško k ramenu spallare il fucile

B) prislánjati se (-am se) | prisloníti se (-slónim se) imperf., perf. refl.

1. appoggiarsi

2. accodarsi a, intrupparsi in, intrudersi in

pristáviti (-im) | pristávljati (-am) perf., imperf.

1. accostare, mettere; aggiungere; appoggiare:
pristaviti lestev k steni appoggiare la scala alla parete
pristaviti steklenico k ustom portare la bottiglia alla bocca

2. mettere al fuoco, mettere a cuocere, a bollire:
pristaviti lonec z vodo mettere l'acqua a bollire

3. ekst. aggiungere:
smeje je pristavil, da tega ni slišal ridendo aggiunse di non averlo sentito
pren. pristaviti, pristavljati svoj lonček trarre vantaggio, ricavare guadagno
pristaviti podpis firmare
dojenčka pristaviti k prsim allattare il neonato

prō-cumbō -ere -cubuī -cubitum (prim. cubāre)

1. naprej se položiti (polagati), naprej se zlekniti (zlekovati), naprej leči (legati), naprej se nagniti (nagibati), naprej se upogniti (upogibati), skloniti (sklanjati) se: Pl., Plin. iun., Stat., Suet., Amm. idr., olli (sc. remiges) certamine summo procumbunt V. = poprijemajo za vesla, tigna procumbunt secundum fluminis naturam C. grede se nagibajo (so nagnjene) glede na tok reke, p. in vicini domum semipedem Icti. (o steni), planities sub radicibus montium procumbit Cu. leži (se razprostira) poševno pred vznožjem gorovja = vznožje gora visi proti planoti; tako tudi: mons Haemus vasto iugo procumbens in pontum Plin.; (v sovražnem pomenu) planiti na kaj: quos procumbet in armos (sc. leo)? Mart.; pren. vda(ja)ti se čemu, preda(ja)ti se čemu, prepustiti (prepuščati) se čemu, pogrezniti (pogrezati) se v kaj, kam: p. in voluptates (naspr. abstinere voluptatibus) Sen. ph.

2. vreči se na tla, na tla pasti (padati), (z)gruditi se, klecniti (klecati), (z)rušiti se, porušiti se, leči, uleči (ulegati) se, ponižati (poniževati) se: bucula procumbit in ulvā V., alces procumbunt C., loco herbido procubuit L., p. quietis causā C., p. in genua Cu.; o molilcih in prosilcih: p. templis Tib., procumbit humi pronus O., flexo p. genu O. pasti na upognjeno koleno, p. alicui ad pedes C. ali ante pedes Petr. ali ad genua alicuius L. ali alicui ad genua Petr. ali (pesn.) genibus O. pasti na kolena (pred kom), senatu ad infimas obtestationes procumbente T. ko se je senat kleče poniževal; frumenta imbribus procubuerant C. se je bilo poleglo, procumbunt nemora Lucan., cum ventus procumbit Lucr. se poleže, agger in fossam procubuit L., ulmus in aram procumbebat Plin. se je zvračal (prevračal), je padal, tecta … super habitantes procumbunt Q., domus procumbit in domini caput O., moenia procubuisse O.; v pomenu pass. glag. (= caedi): dextrā alicuius p. V., procumbit humi bos V. telebne na tla = se pobije, procumbere alicui T. podleči komu, pred kom (v boju).

3. metaf. propasti (propadati): res procubuere meae O., Euandri totam cum stirpe videbit procubuisse domum V., fluentem procumbentemque rem publicam restituere Vell.

slavolok samostalnik
1. (spomenik) ▸ diadalív, diadalkapuCesar Konstantin je leta 315 v čast zmage nad tekmecem dal zgraditi slavolok, okrašen z reliefi. ▸ 315-ben Constantinus császár domborművekkel díszített diadalívet építtetett a riválisa felett aratott győzelmének tiszteletére.

2. (praznična konstrukcija) ▸ diadalív, diadalkapu, díszkapuPri Alenki je bilo veselo že v soboto, ko so okraševali njen dom z baloni in postavljali slavolok. ▸ Alenkánál már szombaton nagy volt a vigadalom, amikor lufikkal díszítették fel az otthonát és díszkaput állítottak.
Dan pred poroko sovaščana spletajo venec iz listja bele omele, s katerim okrasijo slavolok. ▸ Egy falubéli esküvője előtt fagyöngylevélből koszorút fonnak, amellyel a díszkaput díszítik.

3. (del cerkve) ▸ diadalívV loku slavoloka so najpogosteje upodobili Kristusov rodovnik. ▸ A diadalív ívében a legtöbbször Krisztus családfáját ábrázolták.Z deli v cerkvi bomo letos nadaljevali, saj je treba restavrirati poslikavo na steni slavoloka in v prezbiteriju. ▸ A templomban a munkálatok idén folytatódnak, hiszen restaurálni kell a diadalív és a kórus falfestéseit.

4. (o obliki) ▸ diadalív
Tudi balustrade je premišljeno razvrstil po mostu in dal postaviti topole ob mostu, ti naj bi oblikovali nekakšen slavolok pred vstopom v staro mesto. ▸ Gondosan elrendezte a mellvédeket is a hídon és nyárfákat állíttatott a híd mentén, hogy diadalívet alkossanak az óváros bejárata előtt.
Za konec se nam je kot slavolok zarisala mavrica, oblaki so se razkadili, veter okrepil, Ahab je prevzel krmilo. ▸ Végül diadalívként szivárvány jelent meg az égen, a felhők szertefoszlottak, a szél felerősödött, és Ahab átvette a kormányt.
Oznaka 800 metrov do cilja je bila na balonu v obliki slavoloka nad cesto. ▸ A „800 méter a célig” jelzés egy diadalív alakú légballonon volt az út felett.

speak^* [spi:k]

1. neprehodni glagol
govoriti, besediti; imeti govor; pogovarjati se (with, to z; about, of o)
izraziti se
glasba (o glasbilih) dati glas od sebe, slišati se, zadoneti; dati se čutiti; (o portretu) biti kot živ
navtika signalizirati, dati znak
britanska angleščina dati glas, oglasiti se (o psu)

2. prehodni glagol
(iz)reči, izgovoriti, povedati, govoriti (kaj); izražati, izjaviti, najaviti; dokazovati, pričati, potrditi, pokazati
navtika poklicati (ladjo)

generally (strictly) speaking splošno (točno, strogo) povedano (vzeto)
plainly speaking odkrito povedano
roughly speaking v grobem (približno, grosso modo) povedano
so to speak tako rekoč
not to speak of... da (niti) ne govorimo o...
nothing to speak of nič važnega, ni vredno niti omembe
to speak back (nazaj) odgovarjati (na očitke ipd.)
to speak by the book govoriti z rokopisa, čitati (govor), govoriti s točnim poznavanjem
to speak like a book govoriti kot knjiga
to speak without book navesti dejstva po spominu
to speak bluntly naravnost, brez ovinkov govoriti
to speak by the card z veliko natančnostjo govoriti, biti precizen
to speak in s.o.'s cast prekiniti koga
to speak comfort to... imeti tolažilne besede za...
his conduct speaks him generous njegovo vedenje (ravnanje) priča o njegovi plemenitosti
my dog speaks only when I order him moj pes zalaja le, če mu ukažem
to speak in s.o.'s ear komu (kaj) prišepniti na uho, skrivaj govoriti s kom
fame speaks him honest on je na dobrem glasu
to speak fair dostojno govoriti
to speak for s.o. govoriti komu v korist, reči dobro besedo za koga
that speaks for itself to govori samo za sebe, tega ni treba (še) pojasnjevati (priporočati)
to speak French govoriti francoski
I found nobody to speak to nikogar nisem našel, da bi z njim govoril
to speak by hearsay govoriti, kar smo od drugih slišali
this speaks a man of honour to kaže (izdaja) človeka, ki ni brez časti
this speaks a small mind to izdaja (dokazuje) duševno majhnost
to speak one's mind povedati svoje mnenje
I will speak to your objections in a minute takoj bom odgovoril na vaše ugovore
to speak to oneself sam s seboj (sebi) govoriti
this portrait speaks ta portret je kot živ
to your praise be it spoken... v vašo pohvalo bodi povedano...
to speak plain and to the purpose jasno govoriti
to speak sense pametno govoriti
you might as well speak to a stone figurativno prav tako bi lahko govoril steni
to speak to govoriti komu, potrditi kaj
these trumpets speak his presence trobente javljajo njegovo prisotnost
things speak for themselves dejstva govore sama (po sebi)
that speaks of self-will to govori (priča) o samovolji (trmi)
to speak the truth govoriti resnico
I cannot speak to the truth of that ne morem z gotovostjo reči (jamčiti), da je to res
to speak volumes for jasno (prepričljivo) govoriti za, pričati o, dokazovati (kaj)
this speaks volumes for his faith in you to jasno govori za njegovo zaupanje v vas
to speak well for govoriti (iti) (komu ali čemu) v korist
to speak well (badly) of dobro (slabo) govoriti o
that does not speak well for his intelligence to ne priča (govori) o njegovi inteligenci
to speak with tongues (redko) biti nadarjen za jezike
to speak words of praise izreči pohvalne besede
who is speaking? (pri telefonu) kdo je pri aparatu?, kdo govori (tam)?

sten|a [é] ženski spol (-e …)

1. gradbeništvo, arhitektura die Wand (tudi biologija, figurativno), die Mauer; tehnika die Wand, die Wandung (cevna Rohrwandung); (čelna Stirnwand, garderobna Garderobenwand, inštalacijska Installationswand, ločilna Trennwand, Scheidewand, nasprotna Gegenwand, notranja Innenwand, ognjevarna Feuerschutzwand, prečna Querwand, pregradna Trennwand, premična Stellwand, Rabitzova Rabitzwand, sprednja Stirnwand, steklena Glaswand, iz desk Bretterwand, iz letev Lattenwand, stranska Seitenwand, svinčena zaščitna Bleisiegelwand, vmesna Zwischenwand, vzdolžna Längswand, zadnja Hinterwand, Rückwand, zaščitna Schutzwand, zunanja Außenwand, zvočna Schallwand; biologija, medicina celična Zellwand, plodnična Fruchtknotenwand, črevesna Darmwand, trebušna Bauchwand, želodčna Magenwand)

2. die Wand ( geografijagorska Bergwand, ledena Eiswand, južna Südwand, severna Nordwand, vzhodna Ostwand, zahodna Westwand, skalna Felswand, Steilwand)
ležeč ob steni wandständig
s tenkimi/debelimi stenami/s tanko/debelo steno dünnwandig/dickwandig, starkwandig
z dvojno steno doppelwandig
figurativno bob ob steno den Mäusen gepfiffen

sténa wall

gorska sténa rock wall
ločilna sténa partition (wall)
tik ob sténi close by the wall
španska sténa folding screen
sténe hiše outer walls pl
obesiti na sténo to hang up on the wall
pritisniti koga ob sténo (zid) to pin someone down
slikati vraga na sténo (figurativno) to paint the devil blacker than he is
sténe imajo ušesa (figurativno) walls have ears
med štirimi sténami (= strogo zaupno) within four walls
moje besede so bob ob sténo (figurativno) my words are like water off a duck's back
prav tako bi lahko govoril (gluhi) sténi you might as well talk (ali try talking) to a stone (ali to a cat)
govoriš gluhi sténi you are talking to a stone wall

špránja (-e) f fenditura, fessura, spaccatura, sconnessura; crepa; pertugio:
opazovati kaj skozi špranje v steni osservare qcs. dal pertugio nella parete
anat. špranja med glasilkami fessura delle corde vocali

traverse¹ [trǽvəs]

1. samostalnik
prečkanje, potovanje (vožnja) skozi; prečni tram, prečnica, traverza
vojska traverza, prečna zaščita od bočnega ognja; prečni jez; prečni prehod
navtika prečna, cikcak črta (ladje)
tehnično premikanje, gibanje v stran (stroja), (redko) zapreka, ovira
pravno zanikanje, ugovor; navedba o dejanskem stanju

to make a traverse prečkati (polico v steni)

2. pridevnik
prečen, poševen, transverzalen, navzkrižen, cikcakast

traverse sailing jadranje v cikcaku
two traverse lines križajoči se črti