Franja

voćàrica ž, vȍćārka ž, vòćārka ž
1. sadjarka
2. prodajalka sadja

vòćārnica ž prodajalna sadja

vòdnjika ž
1. sorta hrušk
2. voda s kuhanega sadja kot pijača za zimo
3. slabo vino

žgàrica ž dial. jedrce koščičastega sadja, lešnikov, orehov, sliv

abonder [abɔ̃de] verbe intransitif biti v izobilju; imeti v izobilju (en quelque chose kaj)

les fruits abondent cet automne sadja je na pretek to jesen
les fautes abondent dans ce texte v tem besedilu je polno napak
il abonde dans mon sens on je čisto mojega mnenja, se strinja z menoj
la région abonde en fruits pokrajina je bogata s sadjem

acerbità f

1. trpkost, rezkost (zlasti pren.):
l'acerbità della frutta trpkost sadja

2. nezrelost:
l'acerbità della ragazza dekletova nezrelost

3. ostrost, neprijaznost:
l'acerbità della sorte neprijaznost usode

alvus -ī, f, arh. (pri Acc., Pl. idr.) tudi m, osnovni pomen „podolgovata, cevkasta votlina“, od tod

1. trebuh, trebušje, telo (posebno glede na prebavo), črevesje: hastam in latus inque feri curram... alvum contorsit V., serpens in longam porrigar alvum O., Aesculapius... primus purgationem alvi... invenit Ci. čiščenje črevesja, alvum purgare S. fr., Cels., crebra alvi ductio Cels. pogostno čiščenje črevesja (odvajanje), alvi profusio ali profluvium, alvus fluens, liquida, fusa, cita, soluta Cels., Col., Plin. ali samo alvus Col. driska, alvum exonerare, inanire, solvere, ciere, movere, ducere Cels., Plin., naspr.: alvum astringere, cohibere, comprimere, supprimere, firmare, sistere, inhibere Cels., Plin. drisko ustaviti (ustavljati); met. iztrebki: alvum deicere Ca. drisko imeti, alvum superiorem deicere Ca. bljuvati, alvus non descendit Cels. človek ima zapeko, od človeka ne gre, alv. nigra, pallida, rufa Cels.

2. želodec, prebavila: cum alvi natura... cibi et potionis sit receptaculum Ci., Tereus... in suam sua viscera congerit alvum O.

3. occ.
a) telo nosečih žensk, materino telo: cum praegnans hunc ipsum Dionysium alvo contineret (Semele) Ci., spem illam, quam in alvo commendatam a viro continebat Ci.
b) pren. α) trup ladje: camaras vocant,... latam alvum sine vinculo aeris aut ferri connexas T. β) panj, ulj: Varr., Col., Plin., alvos accipite et ceris opus infundite Ph. γ) lupina (sadja): quaedam (poma) alvo continentur, ut granata Plin.

ambulant, e [-lɑ̃, t] adjectif potujoč, hodeč, nestalen (življenje); masculin poštni uslužbenec v poštnem vagonu

comédien, musicien masculin ambulant potujoči gledališki igralec, muzikant
marchand masculin ambulant krošnjar
bureau masculin ambulant poštni vagon
cadavre ambulant masculin, (familier) mršava, bolna oseba, ki se ji bliža konec življenja
vente féminin ambulante prodaja (v vlaku) pijač, sadja itd.

appetire v. tr. (pres. appetisco) knjižno

1. hlepeti (po čem)

2. zaželeti si, čutiti željo po čem, zahoteti se:
appetire la frutta zaželeti si sadja

cariēs, acc. -em, abl. -ē (drugi skloni niso izpričani), f (prim. gr. ἀκήρατος nepoškodovan, κήρ poguba, smrt, κεραίζω rušim, pustošim, plenim, κεραυνός gromska strela) gnilost, gniloba, trhlost, trohnoba, preperelost; o lesu: Varr. ap. Non., Vitr., Col., Plin., Ap., vertitur in teneram cariem... cumba O. strohni na drobno; o kosteh in udih: Luc. ap. Non., Cels.; o presušenih tleh: Col.; o zidovju: Amm.; svojstven okus, ki izpričuje starost vina: Col., Plin., ali sadja: Mart.; met. porogljivo o starih ljudeh: Afr. et Turpilius ap. Non.

carō, st.lat. soobl. carnis (L. Andr. ap. Prisc., L., Char.), gen. carnis, abl. -e (-ī: Pl.), gen. pl. carnium, f (carō je prvotno odrezek, kos mesa; prim. umbr. karu del, osk. carneis = partibus, gr. κείρω odrežem)

1. odmerek, delež, obrok, kos mesa; tak pomen ima beseda tako v osko-umbr. kakor v lat. obrednem jeziku: Latinaeque instauratae, quod Laurentibus carnis (nom. sg.), quae dari debet, data non fuerat L., quibus e municipiis vix iam, qui carnem Latinis petant, reperiuntur Ci. delež pri žrtvovanju.

2. met. meso: exstructa mensa multā carne Ci., lacte et carne vivunt C., c. ferina S., Plin. divjačina, iners H., tosta O., bubula Val. Max. govedina, morticina Sen. ph. ali tacita Mart. mrcina, crkovina, cruda Suet.; pl. carnēs kosi mesa, mesovje, mesnina: carnes vipereae O., bubulae Plin. Pri Cels. je caro pogosto = staničevina, vlaknina; od tod c. hebes Cels. divje meso. Pren.
a) o nadutem govorniku: carnis plus habet quam lacertorum Q. več mehkobnega (besednega) obilja (= nadutosti).
b) zaničlj. o človeku „mesovje“: ista pecus et caro putida Ci. mrcina.
c) meseno telo (naspr. duh): caro ista Sen. ph.

3. pren. meča, mehčina, sredica
a) sadja in dreves: Plin.
b) draguljev: Plin.

cassetta f

1. pomanjš. od ➞ cassa zabojček:
una cassetta di frutta zabojček sadja
cassetta delle lettere ptt poštni nabiralnik
cassetta dell'elemosina cerkvena pušica
cassetta di sicurezza bančni predal, sef

2. tehn. omarica:
cassetta di derivazione elektr. odvodna omarica
cassetta di giunzione priključna omarica

3. gled., film žarg. prodaja vstopnic:
film di cassetta filmska uspešnica

4. kozel (na kočiji)

5.
pane a cassetta, in cassetta kulin. hlebčast kruh (za tople sendviče)

citronsko sadje stalna zveza
(vrsta sadja) ▸ citrusok

coctūra -ae, f (coquere)

1. kuha(nje), varjenje: Cels., Col., Plin.; topitev, topljenje: Sen. ph.; razbeljenje (rude): Vitr.; pren. zorenje sadja: Plin.

2. met. hrana, (kuhana) jed, zvarek: Col., lentis Abr. kuhana leča, lečna jed.

condītiō -ōnis, f (condīre) začinjenje, odišavljenje: suci Varr., vini Col.; v pl.: ciborum conditiones Ci.; occ. devanje sadja v vino, v kis idr., vkuhavanje, vlaganje sadja: amurcae Varr., frugum conditiones Ci.; met. vkuha, zakuha: Tert.

condĭtor² -ōris, m (condere)

1. ustanovitelj, utemeljitelj: urbis N., L., H., Cu., Val. Max., oppidi S., c. noster (= Romulus) L., exit conditor urbe suā O., Euandrus Romanae conditor arcis V., conditores Reatini Suet. mesta Reate, ne Ubii quidem, quamquam … libentius Agrippinenses conditoris sui nomine vocentur, origine erubescunt T. svoje ustanoviteljice (Agripine), c. insulae Suet. naselnik, c. mundi Sen. tr. ali universitatis Eccl. stvarnik (o bogu).

2. pren.
a) začetnik, osnovatelj, ustanovitelj, povzročitelj: legum atque iurium Pl., iuris Romani L., Cod. Th., Cod. I., Romanae libertatis L., eius sacri L., c. et conservator Romani nominis Vell., huius scientiae Sen. ph., sacrarum opinionum Sen. ph. osnovatelj verovanja, subtilioris sectae c. Plin., Aristoteles c. Peripateticae sectae Gell., impurae c. historiae O., disciplinae militaris Plin. iun., imperii Plin. iun., Fl., regni tanti Iust., testamenti Cod. Th.; conditores instructoresque convivii Ci. prireditelji; v besedni igri s condītor: Ci. (gl. condītor).
b) occ. pisec, opisovalec, pripovedovalec, pesnik: rerum Plin. zgodovinopisec = c. historiae Q., c. Romani anni O. (o pesniku rim. fastov = rim. koledarja), Naso c. Artis Q. pisec Ljubezenske umetnosti (Ars amatoria), c. pessimorum carminum Cu.; abs.: humilis tantis sim conditor actis Tib.

3. hranitelj, shranjevalec; pooseb. Conditor -ōris, m Konditor = Spravljač žita in sadja v kašče, rimski poljski bog, zaščitnik spravljanja žita in sadja (naspr. Promitor): Serv.

condītūra¹ -ae, f (condīre)

1. okusno (slastno) pripravljanje, okusna priprava, začinjanje: Sen. ph.; met.
a) pripravljena juha, omaka: veneta Lamp.
b) začimba: Dig.

2. occ. vkuhavanje, vlaganje sadja: Col., Sen. ph.

conservation [-sjɔ̃] féminin ohranitev, shranitev, čuvanje, konserviranje; konservatorstvo

conservation des forêts upravljanje gozdov
conservation des forces vives (physique) vztrajnost
conservation des fruits konserviranje sadja
conservation du secret čuvanje skrivnosti, tajnosti
conservation des souvenirs ohranitev spominov
instinct masculin de (la) conservation samoohranitveni nagon

corruption [kɔrüpsjɔ̃] féminin sprijenost, pokvarjenost; gnitje; podkupovanje, podkupljivost; popačenost

corruption des fruits gnitje sadja
corruption du goût pokvarjenost okusa
corruption électorale podkupovanje volivcev
tentative féminin de corruption de fonctionnaires poskus podkupovanja uradnikov

cutis -is, f (prim. gr. σκῦτος koža, usnje, κύτος odevek, koža, ἐγκυτί[ς] do kože, lat. scūtum, obscūrus) skoraj le pesn. in poklas.

1. gladka, tanka, mehka človeška, živalska, tudi rastl. koža, polt: nihil ultra … cutem morti concesserat atrae H., non missura cutem nisi plena cruoris hirudo H., dura c. O. suha, napeta, vix habeo tenuem, quae tegat ossa, cutem O., adducitque cutem macies O., clamanti cutis est summos direpta per artus O., c. oris Cu. na obrazu, detrahere alicui cutem Sen. ph., summam cutem stringere Sen. ph. povrhnjico, c. aegra Pers.; preg.: cutem curare H., Iuv. (gl. cūrō II., 4.), intra suam cutem cogere aliquem Sen. ph. (pri)siliti koga, da se s samim seboj zadovolji, ego te intus et in cute novi Pers. poznam te od znotraj in od zunaj = skoz in skoz, cute perditus Pers. „znotraj bolan“ = duševno popolnoma propadel; živalska koža: rana rursus intendit cutem Ph. se je spet napihnila, c. anguis O. kačji olevek = cutis, quam relinquunt angues Plin.; cutes cervorum Plin., piscium cute se velare Mel., quod solidior sit cutis beluis, decentior dammis, densior ursis, mollior fibris Sen. ph.; tudi ustrojena živalska koža, usnje: calceus est sartā terque quaterque cute Mart.; koža rastlin in sadja, lupina: c. casiae, lauri, nucleorum, glandium, uvarum Plin.

2. odevek, ogrinjalo, pokrivalo: obductā nubium cute Plin., in summa terrae cute Plin. na površju.

3. pren. ovoj, zunanjost, površje: sufficiat imaginem virtutis effingere et solam, ut sic dixerim, cutem Q., tenera quaedam elocutionis c. Q., c. prima ac species sententiarum Gell.

Opomba: Nenavaden acc. sg. cutim: Ap.