Franja

cōnserō¹ -ere -sēvī -situm (cum in serere, sēvī, satum)

1. skupaj saditi, skupaj zasaditi (zasajati): arbores densae sunt … consitae Cu.

2. kak kraj zasaditi (zasajati), obsaditi (obsajati), obsejati: Lact., agrum, agros Ca., Ci., Icti., agrum oliveto Varr., agrum lupino vel fabā Col., arva frumento Cu., Indus agros conserit Ci. pospešuje rast na poljih, en, quîs consevimus agros! V., iuvat Ismara Baccho (s trtami) conserere V.; pogosto v pt. pf.: ager diligenter consitus Ci., ager arbustis consitus S., insula palmis frequentibus consita Cu., Lybia nullo consita cultu Lucan., locus consitus (naspr. incultus) Q., fundus oleā et vite consitus Gell.; pesn.: aera (= rostra) columnis consita Cl. obsejano = obstavljeno; pren.: muliebria arva c. Lucr. (o oploditvi žensk), od tod di conserentes Arn. ki pospešujejo oploditev.

3. rastlinstvo nasaditi, posaditi, zasaditi (zasajati), vsejati: Varr., olivetum, hoc genus oleae, vineam in agro, eodem fundo suum quidquid Ca., quam arborem consevisset L., consita pomus Tib., nemoribus manu consitis Cu., stili caeci mirabilem in modum consiti Auct. b. Afr.; abs.: c. in alieno fundo ali in alienum fundum Icti.; subst. pt. pf. cōnsita -ōrum, n nasad(i), posev, posevek: Icti.

4. pesn. pren.: consitus sum senectute Pl. obtežen, caecā mentem caligine Theseus consitus Cat. omračenega duha, lumine arva c. Lucr. obsevati.

Opomba: Pt. pf. cōnsatus 3 obenem (hkrati) sejan, oplojen: Tert.

inseminazione f med. inseminacija, umetno osemenjenje, oplojevanje:
inseminazione artificiale umetna oploditev

izvenmaterničen pridevnik
medicina (o nosečnosti) ▸ méhen kívüliSopomenke: zunajmaterničen
Povezane iztočnice: izvenmaternična nosečnost

jajčec|e srednji spol (-a …) živalstvo, zoologija das Ei (odlagati jajčeca Eier legen)
jajčeca množina (zalega) das Eigelege
poletno jajčece das Sommerei
zimsko jajčece das Dauerei, Winterei
delitev jajčeca die Eiteilung
tvorba jajčeca die Eibildung
brazdanje jajčeca die Eifurchung
oploditev jajčeca die Eibefruchtung
razvoj jajčeca die Eientwicklung

jájčece (-a) n

1. dem. od jajce ovetto

2. biol. uovo; ovulo:
oploditev jajčeca fecondazione dell'ovulo

oplodnj|a [ó] ženski spol (-e …) biologija die Zeugung (deviška Jungfernzeugung)
| ➞ → oploditev

oplódnja (-e) f glej oploditev

uméten (-tna -o) adj.

1. artificiale; posticcio, finto:
naravna in umetna vlakna fibre naturali e artificiali (sintetiche, tecnofibre)
umetna svila seta artificiale
umetno usnje pelle finta, similpelle
umetna brada barba posticcia

2. artistico:
umetna obrt artigianato artistico
umetni kovač fabbro che lavora il ferro battuto
umetni mizar ebanista, stipettaio

3. artistico, d'arte:
ljudske in umetne pesmi poesia popolare e poesia d'arte

4. (nepristen, narejen) falso, finto:
umetna skromnost falsa modestia

5. artificiale, artificioso, fittizio:
umetni problemi problemi fittizi

6. star. abile, destro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
elektr. umetna inteligenca intelligenza artificiale
agr. umetna koklja riscaldamento artificiale (in pollicoltura)
med. umetna ledvica rene artificiale
voj. umetna megla nebbia artificiale
rib. umetna muha esca artificiale
biol. umetna oploditev fecondazione artificiale
med. umetna pljuča polmone d'acciaio, respiratore (di rianimazione)
aer. umetni horizont orizzonte artificiale, giroorizzonte
lingv. umetni jezik lingua artificiale
med. umetni splav aborto procurato
teh. umetni vlek tiraggio artificiale, forzato
med. umetno dihanje respirazione artificiale
umetno mizarstvo ebanisteria
umetno srce cuore artificiale

zunajmaterničen pridevnik
medicina (o nosečnosti) ▸ méhen kívüliSopomenke: izvenmaterničen
Povezane iztočnice: zunajmaternična nosečnost

zunánji (-a -e)

A) adj.

1. esterno, esteriore; difuori, disopra:
zunanji zidovi stavbe muri esterni dell'edificio
med. zunanje poškodbe lesioni esterne
zunanji del obleke il disopra di un abito
anat. zunanja spolovila genitali esterni
zunanje moško, žensko spolovilo pene, vulva

2. (ki je na prostem) esterno, esteriore:
zunanja temperatura temperatura esterna
prilagoditi se zunanjim razmeram adattarsi alle condizioni esteriori

3. (ki je zunaj mej kake države) estero, straniero; esterno:
zunanji sovražniki države il nemico esterno del Paese
zunanja politika, trgovina commercio estero, politica estera
minister za znanje zadeve ministro degli (Affari) Esteri

4. (ki ni iz določene skupnosti) esterno:
zunanji gojenci (allievi) esterni
zunanji sodelavci collaboratori esterni

5. (ki se na zunaj vidi, zazna) esteriore, estrinseco; verbale, apparente:
zunanji mir pace esteriore
veselje je bilo le zunanje la gioia era soltanto apparente
zunanja zveza legame verbale
zunanja formalnost cerimonia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
fiziol. zunanja oploditev fecondazione esterna
avt. zunanja plast avtomobilske gume battistrada
voj., hist. zunanja utrdba rivellino
navt. zunanja zaščitna kobilica controcarena
lit. zunanja zgradba (dela) struttura esteriore (dell'opera letteraria)
geol. zunanje sile forze esogene
fiziol. žleza z zunanjim izločanjem ghiandola esocrina
šol. zunanji gojenec semiconvittore
zunanji hodnik ballatoio
hidr. zunanji jez diga foranea
mat. zunanji kot angolo esterno
voj., hist. zunanji obrambni zid antemurale, barbacane
jur. zunanji morski pas fascia marittima esterna
mat. zunanji pas perimetro
astr. zunanji planet pianeta esterno, superiore
inform. zunanji pomnilnik memoria esterna
film. zunanji posnetki esterni
zunanji sloj superficie
anat. (zunanji) sluhovod meato acustico
obl. zunanji šiv cucitura esterna
pren. zunanji videz veste
biol. zunanji zajedavec ectoparassita
fiziol. zunanje izločanje secrezione esterna
avt. zunanje ogledalo deflettore
pren. zunanje poveličevanje retorica
arhit. zunanje stopnišče scalea
anat. zunanje uho orecchio esterno

B) zunánji (-a -e) m, f, n
soditi človeka po zunanjem giudicare uno dal suo aspetto