Franja

pertica -ae, f

1. drog, kol, palica: Pl., Varr., O., Cu., Plin., Col., Ap.

2. merilni drog, merilnik, merilo, mera: Pr., Plin.

3. mlado drevesce: Plin.

Pfahl, der, (-/e/s, Pfähle) kol; Baukunst, Architektur pilot; Trassierung: količek; ein Pfahl im Fleisch figurativ trn v telesu

picket¹ [píkit] samostalnik
kol, lesena ograja
vojska predstraža
množina stavkovna straža

pieu [pjö] masculin kol; populaire postelja

planter un pieu zabiti kol

pilar moški spol (oporni) steber; kol; podboj; mejni kamen

pilote moški spol (mostni) kol, pilot

hincar un pilote zabiti kol

pole² [póul] samostalnik
kol; (telegrafski) drog; prekla (za fižol)
šport palica (za skoke); ojnica (voza)
navtika jadrnik; drog za potiskanje čolnov; dolžinska mera (5,029 m); površinska mera (25,293 m²)

figurativno to climb up the greasy poles premagati velike težave, lotiti se težke stvari
navtika under bare poles s spuščenimi jadri
sleng up the pole čez les, prismojen; v škripcih
šport to have the pole biti v notranji progi

post¹ [póust] samostalnik
drog, steber, kol
šport vratnica gola, startno mesto (starting-post)
ciljna črta (winning-post)
mineralogija navpičen sloj premoga (rude), podpornik v rudniku

as deaf as a post gluh kakor kanon
to be beaten at the post za las premagan tik pred ciljem
left at the post premagan
from pillar to post od Poncija do Pilata
between you and me and the bed-post na štiri oči, med nama, zaupno
door-post vratnica

poteau [pɔto] masculin kol; drog; steber; sport drog pri golu

de gros poteaux (figuré) debele noge
poteau-affiches masculin steber za lepake
poteau de départ start(ni drog) (pri konjskih dirkah)
poteau-frontière mejni kol
poteau indicateur kažipot
poteau (télégraphique) brzojavni drog
poteau de torture(s) mučilni kol
au poteau! smrt!
mettre, envoyer au poteau obsoditi na smrt z ustrelitvijo

prăjínă -i f palica, prekla, kol; drog

rȍzga ž
1. rozga
2. natič
3. kol, drog

sòha ž, tož. sȍhu, mn. sȍhe
1. soha, kol
2. tovorniška rogovila za podpiranje tovora
3. obešalo za perilo ali ribiške mreže
4. ladijsko dvigalo
5. mn. sohe vislice

spile [spáil]

1. samostalnik
čep, veha; lesen zamašek; kol

2. prehodni glagol
napraviti luknjo v sodu za veho; podpreti s koli
ameriško dati na čep, nastaviti (sod)

staff¹ množina staffs, staves [sta:f; -s, stéivz] samostalnik
palica, krepelec; drog (za zastavo); kol, opornik; simbol oblasti, žezlo
figurativno opora; naprava za določanje položaja na morju
glasba črtovje, notni sistem; naprava za merjenje oddaljenosti in višine

at staff's end zastarelo v primerni, spodobni razdalji
the staff of life kar je najpotrebnejše, najvažnejše v življenju (npr. kruh, hrana)
the staff of his old age opora v njegovi starosti
Jacob's staff lesena palica, na katero se nameščajo geodetske naprave
pastoral staff škofovska palica
quarter-staff zgodovina čvrsta palica, dolga 6 do 8 čevljev, ki so jo nekoč uporabljali kot orožje

stake¹ [stéik] samostalnik
kol, drog; oporni kol; mučilni kol; mejni kol (steber); majhno nakovalo
šport drog kot zapreka (za preskakovanje pri konjskih dirkah)

the stake figurativno grmada, smrt na grmadi
to condemn to the stake obsoditi na smrt na grmadi
to die (to perish) at the stake umreti na grmadi
to pull up stakes ameriško, sleng iti proč, odseliti se
to be sent to the stake biti obsojen ali sežgan na grmadi
to suffer at the stake biti sežgan na grmadi

Stakete, die, (-, -n) kol (za ograjo)

steccone m

1. poveč. od ➞ stecco dolga palica

2. kol

3. (dolga) biljardna palica

stilt [stilt]

1. samostalnik
hodulja
(= stilt bird) priba, vivek (ptič)
arhaično kol, steber

on stilts na hoduljah, figurativno pompozen, bombastičen, napihnjen, hvaličav
to walk on stilts hoditi s hoduljami

2. prehodni glagol
postaviti na hodulje
figurativno dvigniti, povišati, poveličati koga
neprehodni glagol
hoditi na hoduljah

stīpes -itis, m (gl. stīpō)

1. v zemljo zabit kol: stipes (sc. est) fustis terrae defixus Fest., P. F., stipites praeacuti, demissi C., stipes in agro defossus O., querno solvunt a stipite funem O., deligare ad stipitem Suet., elephantis stipitibus adligatos obicere Plin., adigere per medium hominem … stipitem Sen. ph.; occ. pesn.
a) nezabit kol, kij, drog, palica, krepêlo, krepêlce, krepêlec, krepél: non iam certamine agresti, stipitibus agitur V., ramoso stipite nixus O. kij, armatus stipitis nodis (= nodoso stipite) V., stipitem huc vastum dare Sen. tr.
b) klada, poleno, cépanica, cépanka, cép, kálanica, kálovnica, panj, panjáč, pánjevec, vzglávnik, zaglávnik, dŕvo: semicremus stipes O.
c) glávnja, (živ, tleč) ogorek: ignis in hesterno stipite parvus erat O., Stygius O.; metaf. (kot psovka za neumnega človeka) klada, štor, hlod, starejše trš: Ter., Amm., Cl. idr., stipitem illum, qui quorum hominum esset, nesciremus, nisi se Ligurem ipse esse diceret Ci.; prim.: qui tamquam truncus atque stipes, si stetisset modo, posset sustinere tamen titulum consulatus Ci.

2. drevesno deblo: Plin., stipites truncique arborum Cu., non cruor hic de stipite manat V., haec stipite crura teneri dolet O., ille tulit … recto proceras stipite laurus Cat., stipes acernus dolatus Pr.; kot fem.: arboris cariosa stipes Ap.; pesn.
a) drevo: viridis O., consternunt terram concusso stipite frondes V.
b) veja: pocula … stipite quae diro virgas mentita Sabaeas toxica … carpunt Lucan., in niveo virides stipite cerne comas Mart. — Soobl. stīps, stīpis, m: Petr.

sublica -ae, f (drugi del besede sor. z lix, liquor, liquēre; osnovni pomen = „podvodni kol”)

1. mostni kol, mostník, mostni nosilec, podmostník: sublicae, quod sub eis aqua liquens habetur Fest., isdem sublicis … pontem reficere coepit C., accensa ligna … sublicis cum haererent, pontem incendunt L.

2. sploh v zemljo zabit kol ali hlod, palisáda, gradíščnica: Vitr., has (sc. angustias vallium) sublicis in terram demissis praesepserat C., subiectis validis sublicis L.