Franja

čep|ek [ê] moški spol (-ka …) der Stift (vodilni Führungsstift); anatomija der Zapfen
medicina gnojni čepek das Eiterpröpfchen

črv moški spol (-a …) der Wurm (tudi živalstvo, zoologija), -wurm (gnojni Dungwurm, lesni Holzwurm, peščeni Sandwurm); (žerka) die Made (sadni Obstmade)
ledeniški črv živalstvo, zoologija der Gletscherwurm
luskasti črv živalstvo, zoologija der Schuppenwurm
nosni črv živalstvo, zoologija der Nasenwurm
ploski črv živalstvo, zoologija der Plattwurm
valjasti črv živalstvo, zoologija der Schlauchwurm
medicina črv na prstu (zanohtnica) der Fingerwurm
zvijati se kot črv sich wie ein Wurm krümmen
figurativno človek: der Wurm, das Würmchen
figurativno še črv se kdaj upre auch der Wurm krümmt sich, wenn er getreten wird
figurativno črv vesti der Wurm des Gewissens (glodati nagen)
figurativno vleči črve iz nosa (spraševati) ein Loch in den Leib fragen/Würmer aus der Nase ziehen
figurativno godi se mu kot črvu v loju er lebt wie die Made im Speck

deževnik¹ [é] moški spol (-a …) živalstvo, zoologija črv: der Regenwurm (pravi Echter Regenwurm, navadni Großer Regenwurm, rdeči Roter Regenwurm)
gnojni deževnik Eisenia: der Mistwurm
mali deževnik Allobophora: Kleiner Regenwurm

gnôjen (-jna -o) adj.

1. di, da letame, per il letame:
gnojna jama concimaia
gnojne vile forca per il letame
gnojni kup mucchio di letame
gnojna prst terra concimata

2. med. purulento; suppurativo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
gnojna očesna infekcija pioftalmia
gnojni mehurček pustola
gnojno sluzenje blenorragia
gnojno vnetje empiema
gnojno vnetje ledvic pionefrosi

izced|ek [é] moški spol (-ka …) die Absonderung (gnojni Eiterabsonderung); (eksudat) die Ausschwitzung; (tok) medicina die Ausscheidung, der [Ausfluß] Ausfluss (tudi gozdarstvo)
izcedek iz ušes medicina das Ohrenlaufen, der [Ohrenfluß] Ohrenfluss

izcédek (-dka) m

1. fiziol. secrezione, secreto; flusso:
gnojni izcedek secrezione purulenta

2. pl. izcedki agr. liquame, colaticcio

izpljunek samostalnik
(izloček iz ust) ▸ köpet

izprišč moški spol (-a …) medicina der Ausschlag; (gnojni mehurček) die Pustel

izpuščaj moški spol (-a …) medicina der Ausschlag, Hautausschlag
gnojni izpuščaj Eiterausschlag
mehurčasti izpuščaj (herpes) die Blasenflechte

kòš (-a) m

1. gerla:
agr. gnojni koš carro del letame
pren. star. reven kakor Lahov koš povero in canna

2. cesta, cesto; canestro, paniere:
koš za papir cestino (della carta straccia)

3. (pletena posteljica za dojenčka) cestino

4. anat.
prsni koš cassa, gabbia toracica

5. šport. canestro, cesto:
metati, streljati na koš tirare a canestro
zadeti koš realizzare, fare un canestro, andare a canestro

6. navt. (jamborni koš) coffa

7. žarg. mont.
dvigalni koš gabbia (di estrazione)

8. (velika količina) mucchio; palata:
na koše a mucchi, a palate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco
metati vse v en, v isti koš fare d'ogni erba un fascio
ne soditi v isti koš non essere uguali
romati v koš essere cestinato
agr. koš (pri stiskalnici) tino (della pressa)
čeb. koš (pleten čebelji panj) arnia intrecciata
zool. koš (ogrodje glavoprsja rakov) gabbia toracica (dei gamberi)
gozd. drevesni koš chioma (dell'albero)
avt. prekucni koš cassone ribaltabile
teh. sesalni koš succhieruola

kùp (-a) m

1. mucchio; bica; pila:
kup drv catasta di legna
kup knjig pila di libri
gnojni kup letamaio
kup zemlje mucchio di terra
zložiti kaj na kupe mettere in mucchio, ammucchiare
imeti še kup opravkov avere ancora un mucchio di cose da sbrigare

2. na kup, na kupu:
nametati kaj na kup gettare in mucchio
še nikoli ni bilo na kupu toliko ljudi finora non c'è mai stata tanta gente insieme
pren. zaslužiti na kupe denarja guadagnare un sacco di soldi, guadagnare soldi a palate
držati se kot kup nesreče avere un'aria mogia mogia, starsene mogio, triste, abbattuto
grabiti na kup (kopičiti) ammucchiare un patrimonio
zgrmeti na kup crollare
lesti na kup essere fatiscente
denar mu kar leti na kup ha facili guadagni

3. pren. ekst. ammasso, barca, caterva, congerie, mondo; pog. buscherio:
imeti kup denarja avere una barca di soldi, un buscherio di quattrini
kup ruševin un ammasso di macerie
na kup a caterve
imeti kup skrbi avere un mondo di guai
kup ljudi un visibilio di gente
kup cunj cenciame
kup nesnage knjiž. colluvie
kup pozdravov knjiž. salutissimi

mehurč|ek² moški spol (-ka …) medicina das Bläschen (pljučni Lungenbläschen, vročinski Fieberbläschen, od znojenja Schwitzbläschen)
gnojni mehurček Eiterbläschen, die Pustel

mehúrček petite bulle ; medicina vésicule ženski spol , ampoule ženski spol , bouton moški spol

gnojni mehurček pustule ženski spol
milni mehurček bulle ženski spol de savon
pljučni mehurček (anatomija) vésicule ženski spol pulmonaire
zarodni mehurček blastula ženski spol

mehúrček vesícula f

gnojni mehurček pústula f
milni mehurček burbuja f de jabón, pompa f de jabón

mozolj samostalnik
(pojav na koži) ▸ pattanás, pörsenésNajpogosteje se pojavljajo mozolji pri mladostnikih, največ med 13. do 18. letom, pri dekletih nekoliko prej kot pri fantih. ▸ A pattanások a serdülőknél a leggyakoribbak, főként 13 és 18 éves kor között, a lányoknál valamivel előbb jelentkeznek, mint a fiúknál.
Med krivce za pojav mozoljev pri tridesetih strokovnjaki pogosto uvrščajo tudi stres. ▸ A harmincasoknál a stressz is gyakran okolható a pattanásokért.

Stercutus -ī, m (stercus) Stêrkut, gnojni bog (bog gnoja), vzdevek podeželskega Saturna, po drugih Pikumna: Plin., Macr., Lact.; isti imenovan tudi Sterculius -iī, m Sterkúlij: Tert. in Sterculus -ī, m Stêrkul: Prud. ali Sterculīnius -iī, m Sterkulínij: Serv. ali Stercēs -is, m Stêrk(es): Aug. ali Stercenius -iī, m Stercénij: Serv. (z inačico Stercēs).

stīllō -āre -āvī -ātum (stīlla)

I. intr.

1. kap(lj)ati, po kaplj(ic)ah (kapljaje, kapljajoč) padati, curljati, cediti se po čem, iz česa: Lucr., Lact. idr., vas, unde stillet lente aqua Varr., de viridi stillabant ilice mella O., nitido stillent unguenta capillo Tib., eodem ferro stillet uterque cruor Pr., per artus stillantis tabi saniem … sustulit Lucan., stillans sanies per vultus Sen. tr. Od tod adv. pt. pr. stīllanter po kaplj(ic)ah: Ambr.

2. (o stvareh, iz katerih ali po katerih se kaj cedi) curljati, kapljati, cediti se, mezeti, sluzeti iz česa; z abl.: Sen. tr. idr., culter stillans sanguine O., sanguine … stillantia (po nekaterih izdajah stellantia) sidera vidi O., stillabat Syrio … rore coma Tib., saxa … guttis manantibus stillent Lucr., sanguineis stillavit roribus arbor Lucan., stillaret paenula nimbo Iuv.; brez abl.: stillantem (sc. sanguine) pugionem tulit Ci., umida saxa, super viridi stillantia musco Lucr., ocellus stillans Iuv. krmežljavo (krmežljivo) oko, tollit stillantem … uvam Mart. sluzeči se čepek (= gnojni stržen v mandeljnih).

3. pren.: cernis … plumis stillare diem Stat. da je poln, aeque stillare illum nolo quam currere Sen. ph. da njegov govor kaplja = počasi teče. —

II. trans.

1. kaj kap(lj)ati, po kaplj(ic)ah liti, po kaplj(ic)ah preli(va)ti, povzročiti, da kaj kap(lj)a ali teče po kaplj(ic)ah: stillabit amicis ex oculis rorem (solze) H., stillataque sole rigescunt de ramis electra O. z vej nakapani jantar, stillata cortice myrrha O. izcejena (scejena, nacedivša (scedivša) se) mira, Africa Hammoniaci lacrimam stillat Plin., stillatum lac Arn.

2. pren.: tuae litterae, quae mihi quiddam quasi animulae stillarunt Ci. ep. tvoje pismo, ki mi je nekoliko okrepilo (poživilo, osvežilo) življenjskega duha, stillavit in aurem exiguum de … Iuv. na uho je zašepetal.

stržen [é] moški spol (-a …)

1. rastlinstvo, botanika, gozdarstvo der Kern, das Mark
palmov stržen Palmmark, Palmenmark
z gnilim strženom kernfaul
deska pri strženu das Kernbrett, Herzbrett

2. medicina der Propf (gnojni Eiterpfropf)

3. pri vrveh, elektrika pri kablih: die Seele

stržén moelle ženski spol ; (jedro) noyaa moški spol , cœur moški spol , vif moški spol

zdravega stržena plein de santé
gnojni stržen bourbillon moški spol
stržen stvari le cœur de l'affaire, le fin fond de la chose
to je stržen problema c'est le cœur du probléme

stržén (-a) m

1. bot. midollo

2. med.
gnojni stržen grumo purulento

3. pren. (jedro, bistvo) nucleo, essenza

4. geogr. letto principale (di un fiume)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
anat. lasni stržen midollo (del capello)
stržen oglarske kope canale centrale (della carbonaia)
teh. elektroda s strženom elettrodo rivestito