Franja

kúlt (-a) m knjiž. culto:
kult mrtvih il culto dei morti
verski kult culto religioso
kult cvetja na Japonskem il culto dei fiori in Giappone
polit. kult osebnosti culto della personalità
kult države statolatria

melinus¹ 3 (gr. μήλινος iz μῆλον jabolko) kutinov: vinum Cael., oleum Plin. olje iz kutinovega cvetja; subst. mēlinum -ī, n kutinovo olje: Plin.

nardus -ī, f in nardum -ī, n (gr. νάρδος ali νάρδον iz skr. po fen. posredovanju; prim. hebr. nērd, aramejsko nirda)

1. narda, ime za razne blagodišeče rastl., npr. galska ali keltska špajka (Valeriana celtica Linn.), kretska špajka (Valeriana italica Lamarck = Valeriana Dioscoridis Sibthorp in Smith), arabska špajka (najbrž Andropogon schoenanthus Linn. blagodišeča žuka), italska špajka = sivka, lavendel (Lavendula spica Linn.), poseb. pa nardus Indica ali spica nardi Plin. indijska špajka (Valeriana Jatamansi W. Jones), iz cvetja katere so izdelovali dragoceno nardovo olje (prim. unguentum nardi spicati Vulg. Marc. 14, 3); od tod folium nardi Plin. (najboljša primes nardnemu mazilu).

2. meton. nardina voda, nardino olje, nardino mazilo, nardin balzam: nardo uncti, nardo perunctus H., illius puro destillent tempora nardo Tib., Syrio madefactus tempora nardo Tib., cur nardo flammae non oluere meae? Pr., ampulla nardi Petr., nardum sibi infundere Auct. b. Hisp., caldarias de nardo exhibere Lamp.

néga (-e) f

1. cura; assistenza:
nege potreben bisognoso di cura

2. coltura, coltivazione:
nega cvetja, dreves floricoltura, arboricoltura

poln² [ou̯] (-a, -o) česa: voller (moke, kruha, listja, ljudi voller Mehl/Brot/Laub/Menschen); (napolnjen) gefüllt (mit); durchsetzt mit; -voll (humorja humorvoll, nemira unruhevoll, odrekanja entsagungsvoll, entbehrungsvoll, spominov erinnerungsvoll, zlih slutenj ahnungsvoll, domišljije phantasievoll), -erfüllt (bolečin schmerzerfüllt), -geladen (energije energiegeladen, problemov problemgeladen), -beladen (kompleksov komplexbeladen), -bedeckt (blata schlammbedeckt, verschlammt), -trächtig (nevarnosti gefahrenträchtig), -verseucht (morskih psov haiverseucht), -reich (odrekanj entbehrungsreich, ovir hindernisreich, razočaranj enttäuschungsreich, užitkov [genußreich] genussreich, napetosti spannungsreich, žil gefäßreich), -froh (upanja hoffnungsfroh); tudi deležniki, navadni pridevniki:
poln brazgotin benarbt
poln cvetja blumig
poln čeri klipprig
poln gubic runzlig, runzelig, verrunzelt
poln lukenj löcherig
poln marog striemig
poln megle durchnebelt
poln osata distelig
poln pare dampfig
poln pečk kernig
poln perja federig
poln plev spelzig
poln prhljaja schuppig
poln rakastih razsevkov verkrebst
poln skrbi sorgevoll, mit Sorge erfüllt
poln vrzeli lückenhaft
poln zemlje erdig
poln uši verlaust
poln vijug verschnörkelt
biti poln voller … sein, gefüllt mit … sein
figurativno biti poln energije ein Energiebündel sein
biti poln sokov les, rastlina: im Saft stehen

prodajalk|a ženski spol (-e …) die Verkäuferin, die Verkaufskraft ➞ → prodajalec
prodajalkka cvetja das Blumenmädchen, die Blumenverkäuferin, die Blumenfrau

razkošj|e [ó] srednji spol (-a …) die Pracht, der Prunk; die -pracht (barv Farbenpracht, cvetja Blumenpracht, cvetov Blütenpracht)
ki ljubi razkošje prunkliebend, prachtliebend
predajati se razkošju … schwelgen in (barv schwelgen in Farben)

rumenílo (-a) n (rumeno barvilo, rumena barva) giallo:
kromovo rumenilo giallo di cromo
rumenilo cvetja il giallo dei fiori

svežína (-e) f freschezza, fresco; frescura:
svežina cvetja la freschezza dei fiori
svežina jesenskega dne il fresco di una giornata autunnale

šópek bunch

šópek cvetlic, cvetja bunch of flowers; nosegay

textilis -e (textus)

1. (s)tkan, (s)pleten: Val. Max. idr., stragulum Ci., tegmen Lucr., textilia dona V. darila tkanin in pletenin, tkanine in pletenine kot darilo, aurum Plin., Sen. tr. iz zlatih niti, ventus Petr. prav (zelo) tanko oblačilo; pesn.: inligatus peste textili Ci. (poet.) zavit (zamotan) v zastrupljeno tkanino (haljo); subst. textile -is, n (sc. opus) tkanina, pletenina, sukno, blago, platno: Pr., Plin. idr., nego picturam in tabulā neque in textili fuisse Ci., spolia regiorum textilium L.

2. spleten, spojen, sklopljen: serta Mart. kita (venec) cvetja, pileus Ap.

torquis (redkeje torquēs) -is, m in (v prozi redko) f (torquēre) „zavoj“, „ovinek“, „zavinek“

1. ovratna verižica, ovratnica: H. idr., aureus L., Auct. b. Hisp., Q., Iust., Suet., aurea Varr. ap. Non., Vulg., unca Pr., adempta O., torque detracto Ci., Rubrium torque donasti Ci.

2. metaf.
a) krogec, proga ali ovratnik (na ovratnem perju ptičev): miniatus Plin.
b) kita, venec (cvetja): ornatae torquibus arae V.
c) jarem, igo, komat: boves torquibus apti V. junci za vprego, vprežni junci, igovci, jarmovci.

Opomba: Abl. sg. tudi torquī: Ap. — Drugače pisano torcues aureae: Varr. ap. Non.

venč|ek [ê] moški spol (-ka …) das Kränzchen, der Kranz
nevestin venček der Brautkranz, rastlinstvo, botanika die Kranzschlinge
venček iz cvetja der Blütenkranz
figurativno venček melodij der Melodienreigen

λωτόεις 3 (λωτός) [acc. λωτοῦντα] ki rodi lotos, poln lotosovega cvetja, z lotosom obrastel.

пук m sveženj, šop;
п. соломы otep slame;
п. цветов šopek cvetja