Franja

mochette [mɔšɛt] féminin, familier grda oseba

pallor -ōris, m (pallēre)

1. bledost, bledica, bleda barva: Lucr., Stat., amantium H., luteus H., albus ora pallor inficit H., pudorem rubor, terrorem pallor consequitur Ci., pallorem ducunt rami O. pobledevajo, bledijo, rumenijo, pallor tenet loca senta (= podzem(elj)ske) O.; pl.: tot hominum pallores T. smrtna bledost.

2. metaf.
a) plesen, plesnoba: Cat., Vitr.
b) nakaznost, skaženost, iznakaženost, grda barva, ostudna barva: Lucr.; occ. rumenkasta, rumenordeča barva: obscuris solis pallor Plin.

3. meton. strah, tesnoba, bojazen: Pl., Pr.; pooseb. (kot božanstvo) Pallor -ōris, m Pálor = Bledost, Strah, Bojazen: illic habitat Pallor O., Tullus fanum vovit Pallori et Pavori L.

parolaccia f (pl. -ce) slabš. od ➞ parola grda beseda, kvanta

partaccia f (pl. -ce)

1. slabš. od ➞ parte

2. grda vloga

3. huda graja:
fare una partaccia a qcn. koga pošteno ošteti

4. blamaža:
fare una partaccia blamirati se, osmešiti se

psōst ž
1. grdobija, grda beseda, grdo dejanje
2. kletvica, psovka: napisao je knjigu punu psosti

rapper [rǽpə] samostalnik
tolkač na vratih, udarjač; krošnjar; (spiritizem) trkajoči duh
sleng groba, grda laž; kletvica, psovka, kosmata beseda

rječètina ž (ijek.), rečètina ž (ek.)
1. velika reka
2. strašna, grda reka

rùčērda ž, ručèrina ž, ručèkanja ž, ručètanja ž, ručètina ž slabš. velika, nerodna, grda roka

rugábet ž grda oseba, grdobija: ne bih ja one -i ženske uzeo, pa glava dolje!

rūsticitās -ātis, f (rūsticus) kmetijstvo, kmetovalstvo, kmetovanje meton.

1. kmetje, poljedelci, dežel(j)ani, podežel(j)ani: Cod. I.

2. obnašanje kmetovalcev, kmečko vedenje occ.
a) kmečka preprostost, preproščina, odkritosrčnost, odkritost: quae multum adhuc verecundiae, frugalitatis atque etiam rusticitatis antiquae retinet ac servat Plin. iun.
b) kmetavzarstvo, kmetavstvo, nerodnost, okornost, neokretnost, zarobljenost, robatost, surovost, neuglajenost, štoravost, razvada, grda navada (naspr. urbanitas): Plin., Icti. idr., cultus adest nec nostros mansit in annos rusticitas O., verborum atque ipsius etiam soni rusticitate Q., urbanitas dicitur … cui contraria sit rusticitas Q., nam et imperitia et rusticitas et rigor et deformitas adferunt interim frigus Q., ne hospitem aut neglegentiae aut rusticitatis videretur arguere Suet.
c) kmečki (podeželski) izgovor (naglas, akcent): in quo (sc. ore) nulla neque rusticitas neque peregrinitas resonet Q.
d) neprimerna, neumestna sramežljivost (plahost, plahôta, boječnost), neumnost, trapavost, topoglavost, topoumnost: vultus sine rusticitate pudentes O., Sen. ph.

sapo moški spol krastača; domače grda žival; figurativno počasna, okorna oseba

echar sapos y culebras peniti se od jeze, preklinjati
pisar el sapo (fig) pozno vstati

sight¹ [sáit] samostalnik
vid
figurativno oko, doseg oči; vidik, dogled, pogled, ogled; prizor, ogleda vredna znamenitost
množina znamenitosti (of a town kakega mesta)
pogovorno nenavaden ali žalosten pogled (prizor), grda zunanjost, strašilo; muha (na puški), merjenje, viziranje
fotografija iskalo
pogovorno masa, množina, kup
ameriško, sleng šansa

in sight v bližini, na dosegu, na dogledu
on sight na (prvi) pogied
at (first) sight na prvi pogled, brez priprave
out of sight iz vida, zunaj obzorja
within sight of v vidiku, v vidu
a (long) sight pogovorno (zelo) mnogo (of money denarja)
a sight for the gods prizor za bogove
a sight for sore eyes zelo prijeten prizor (pogled), privlačna oseba
sight unseen figurativno maček v žaklju; kupljen na slepo
bad (good) sight slab (dober) vid
the loss of sight izguba vida; oslepitev
long sight daljnovidnost
a long sight better daleč boljši
second sight figurativno preroški dar
payable at (on) sight plačljiv na pokaz
short (near) sight kratkovidnost
out of my sight! izgubi se mi izpred oči!
out of sight out of mind daleč od oči, daleč od srca
it is not right in my sight to ni prav po mojem mišljenju
it is a sight better than it was mnogo bolje je, kot je bilo
it was quite a sight! bil je to prizor za bogove!
to be in sight of videti
to catch sight of zagledati, ugledati (koga, kaj)
to come in sight pokazati se
it has cost him a sight of money to ga je veljalo kup denarja
to find favour in s.o.'s sight pridobiti si naklonjenost koga, prikupiti se, ugajati komu
to get sight of s.o. zagledati, opaziti koga
to get (to go) out of sight izginiti (iz vida)
to heave in sight pojavljati se, prikazovati se, postajati viden
to keep in sight imeti v vidu
to know by sight poznati po videzu
what a sight you look! kakšen pa si!, kot strašilo si videti!
to lose sight of izgubiti iz vida, ne več videti, figurativno pozabiti
to lose one's sight oslepeti
the letter was not meant for your sight pismo ni bilo namenjeno tebi
I should like it a jolly sight better stokrat rajši bi imel to
to make a sight of oneself smešno se obleči, osmešiti se
to play (to sing) at sight igrati na prvi pogled, brez priprave
to put out of sight skriti, ne posvečati pozornosti
to see the sights videti, ogledati si znamenitosti
I can't see (bear stand) the sight of him ne morem ga živega videti
to take a sight nameriti, ciljati; obrniti pogled
to take a sight at s.o. sleng osle pokazati komu

singe [sɛ̃ž] masculin opica (tudi figuré); familier opičji obraz; grd človek, grda oseba; šef, »stari«; figuré posnemovalec, oponašalec; militaire, populaire meso iz konserv

une boîte de singe konserva z mesom
être agile, malin comme un singe biti gibčen, poreden (zloben) kot opica
faire le singe spakovati se
payer en monnaie de singe imeti upnike za norca, plačati jim s praznimi obljubami
on n'apprend pas à un singe à faire la grimace ne boš učil zvijač človeka, ki jih ima polno za ušesi

tàkvica ž ekspr. tako grda ženska: da nije sama takvica, ne bi takve stvari ni prićala

tiro m

1. poteg, potezanje:
bestia da tiro vprežna žival
tiro a due, a quattro dvovprega, četverovprega
tiro alla fune potezanje vrvi

2. streljanje, streljaj; voj. ogenj:
tiro antiaereo, navale, terrestre, di sbarramento protiletalski, ladijski, kopenski, baražni ogenj
tiro con l'arco šport lokostrelstvo
tiro di partenza šport startni strel
tiro al piattello šport streljanje na glinaste golobe
tiro a segno igre streljanje v tarčo; streljarna (v zabavišču)
a un tiro di schioppo streljaj daleč
capitare, venire a tiro pren. pog. priti ob pravem trenutku; imeti priložnost
essere a tiro pren. pog. biti pri roki

3. met, metanje; lučaj; strel:
un tiro di dadi met kock
il tiro del giavellotto šport met kopja
tiro a canestro šport met na koš
tiro in porta strel v vrata, na gol
tiro libero, di punizione, di rigore šport prosti strel, kazenski strel, enajstmetrovka
tiro di testa šport strel z glavo

4. pren. lopovščina, grda šala:
un tiro secco pog. nenadna smrt
giocare un brutto tiro a qcn. komu jo grdo zagosti

5. pren. pog. dim

6. vohljaj, njuhljaj:
un tiro di cocaina vohljaj kokaina

ugly² [ʌ́gli] samostalnik
grda oseba; grda žival
zgodovina senčnik, pajčolan na ženskih klobukih (v sredini 19. stoletja)

Unart, die, razvada, grda navada

vice¹ [váis] samostalnik
pregreha, pregrešnost, pokvarjenost, sprijenost, razvratnost, nemoralno življenje; napaka, grda navada, razvada, slabost; (telesna) hiba; izroditev, spačenost (stila)

my horse has one vice, he can't stand blinkers moj konj ima eno hibo, ne more prenašati plašnic
to inveigh against the vices bičati razvratnost, pregrehe

witch¹ [wič]

1. samostalnik
čarovnica; grda stara ženska, babura
pogovorno privlačna, zapeljiva ženska
zastarelo čarovnik

2. prehodni glagol
začarati, ureči, uročiti

to witch s.o. into love with s čarovnijo razvneti v kom ljubezen do

дурнушка f grda ženska