Franja

squillare v. intr. (pres. squillo) zvoniti, zazvoniti; zveneti

summen Insekten: brenčati; eine Melodie: brundati; im Ohr: zvoniti

suná sún vi.

1. (po)zvoniti

2. zveneti, doneti, odzvanjati

3. odmevati

4. šumeti (v ušesu)

tañer (3. pret.: -ñó) igrati (violino, flavto); zvoniti

tañer una campana zvoniti
tañer a muerto zvoniti z mrtvaškim zvonom

tinkle [tíŋkl]

1. samostalnik
zvonjenje, zvončkljanje, cingljanje, zvenenje
figurativno prazno govoričenje, klepetanje, čenčanje

to give s.o. a tinkle pogovorno pozvoniti pri kom

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
zvoniti, zvončkljati, cingljati; zveneti
figurativno klepetati, čenčati, z zvonjenjem oznaniti ali skupaj sklicati

tinniō (tīniō) -īre -īvī (-iī) -ītum (onomatop. beseda)

1. (za)žvenkljati, (za)žvenketati, (za)cingljati, (za)zvoniti, (za)zvončkljati, zvončkati, (za)zveneti, (za)zvenčati: Varr., Q. idr., tinnit hastilibus umbo Enn., numquam temere tinniit tintinnabulum Pl., tibi in foro diu tinnisse auriculas M. Aurelius ap. Fr. da ti je … cingljalo v ušesih.

2. metaf.
a) močno se oglasiti (oglašati), (za)kričati, (za)vpiti, (za)peti, (za)doneti: nimium iam tinnis Pl. tvojega dolgega besedičenja sem že sit, voce suā tinnire temperent Pl. naj ne vpijejo preveč, aliquid sufferti tinnire Suet. peti v nekaj polnoglasnega (donečega).
b) (v pogovornem jeziku) (za)cvénkati, (za)cvenkljáti, (za)cvenketáti = seči (segati) v mošnjo, plačati (plačevati): ecquid Dolabella tinniat Ci. ep. ali bo Dolabela plačal; prim. (pren.): veri speciem dignoscere calles, ne qua subaerato mendosum tinniat auro Pers. cingljati z nepravim cvenkom = dati nepravi cvenk.

tinter [tɛ̃te] verbe intransitif, verbe transitif zveneti, zvoniti, zvonkljati; žvenketati, cingljati, klenkati; (počasi) zvoniti, biti

tinter une cloche zvoniti z zvonom, z zvoncem
la cloche tinte zvonec zvoni
tinter la messe zvoniti k maši
l'heure tinte au clocher de l'église ura bije v cerkvenem zvoniku
les clefs tintent ključi rožljajo
faire tinter la monnaie dans sa poche žvenkljati s kovanci v svojem žepu
les oreilles me tintent v ušesih mi zveni
les oreilles ont dû vous tinter (figuré) moralo se vam je zelo kolcati (ker smo toliko govorili o vas v vaši odsotnosti)

tintinear zvoniti, žvenketati, žvenkljati, cingljati

tintinniō -īre (redupl. tinniō = tintinnō) (za)žvenkljati, (za)žvenketati, (za)cingljati, (za)zvoniti, (za)zvončkljati, (za)zvončkati, (za)zveneti, (za)zvenčati, (za)rožljati ipd.: tintinnire ianitoris impedimenta audio Afr. ap. Non.

tintin(n)ō -āre = tintinniō (za)žvenkljati, (za)žvenketati, (za)cingljati, (za)zvoniti, (za)zvončkljati, (za)zveneti, (za)zvenčati, (za)rožljati: tenuis sub artus flamma demanat sonitu suopte tintinnant aures Cat., tantum ibi molae faciebant, tintinnabant compedes Naev. fr.

tocar [c/qu] dotakniti se, o-, po-tipati; ganiti; glasba igrati (na glasbilo); biti (ura); razžaliti; pokusiti (jed); okužiti (z); omeniti; domače (na)tepsti; zvoniti; tikati se (koga); pripasti

la caja, el tambor bobnati
tocar la campana zvoniti (z zvonom)
tocar de cerca (fig) biti vešč (v stroki, poslih)
tocar las consecuencias čutiti posledice
tocar (la) generala k orožju trobiti ali bobnati
tocar ligeramente rahlo se dotakniti, oplaziti; potipati
tocar el piano igrati na klavir
tocar todos los resortes vse sile napeti
tocar la trompa trobentati
le toca la mitad pripada mu polovica
eso me toca muy de cerca to se me zelo tiče
¡eso le toca a V.! to meri (leti) na Vas!
se lo tocaré (gl) zaigral Vam bom to
¿cuándo nos toca (la vez)? kdaj smo na vrsti?
ahora me toca a mí zdaj sem jaz na vrsti
me ha tocado el gordo (fig) zadel sem glavni dobitek
¡toca esos cinco! ¡tócala! udari (v roko)! naj velja!
¡toquemos! velja! udarimo v roke!
no tocamos este artículo tega artikla nimamo na zalogi
tocar a fuego zvoniti ob požaru
tocar a gloria pritrkavati na velikonočno soboto
tocar a misa zvoniti k maši
tocar a muerto mrliču zvoniti
tocar a su término (ali fin) h kraju iti, konče(va)ti se
a ti te toca obedecer ti moraš ubogati
en cuanto toca a mí kar se mene tiče
tocar en el corazón globoko ganiti, do srca iti
el buque no toca en este puerto ladja ne pristaja v tem pristanišču
tocarse dotikati se, trčiti; mejiti
tocárselas popihati jo, zbežati
los extremos se tocan skrajnosti se dotikajo

trillare v. intr. (pres. trillo)

1. glasba trilirati, izvesti, igrati trilerje

2. gostoleti, žvrgoleti; zvoniti

zvenéti -im brujati, zvučati, zvoniti: strune zvenijo; zveneča kovina
zvučna kovina, zvučan metal

zvonkljáti -am ekspr. zvoniti: zvonkljati z lepimi besedami
zvoniti lijepim (le-) riječima (re-)

благовестить (zast.) zvoniti, vabiti k službi božji; (pren.) raznašati (čenče)

дзвони́ти дзвоню́ недок., zvoníti -ím nedov.

звонить zvoniti; zveneti; (pren.) raznašati čenče, opravljati;
з. на все колокола na veliki zvon obesiti, raznesti vsepovsod;
з. по телефону telefonirati

abläuten eine Sache: zvoniti za konec (česa)

ausläuten odzvoniti; etwas: zvoniti za konec česa; einen Toten: zvoniti mrliču

bíti bijem
I.
1. biti, kucati: žila mu komaj bije; ura bije poldan
sat izbija podne; zadnja ura mu bije
kucnuo mu posljednji (-sled-) čas; vaši tiraniji bije zadnja ura
vašoj tiraniji došao posljednji čas; zdaj bije ura ločitve
sada smo na rastanku
2. udarati, tući, biti, lupati: srce mu nemirno bije; konji bijejo s kopiti ob tla; togotno biti okoli sebe
3. biti, udarati, padati: zelena barva hiše bije v oči
4. biti: biti bitko, boj s sovražnikom; biti hude duševne boje
5. biti plat zvona zvoniti na uzbunu
6. šibati: dež bije v okna, po šipah
7. tuja vrata ga bodo bila po petah
obijaće tuđe pragove
8. kaj ga biješ
što praviš gluposti
9. biti žogo igrati nogomet: biti kozo
igrati se neku dječju igru; biti rihtarja
na seljačkim zabavama igrati se neku društvenu igru
II. biti se
1. biti se, boriti se: biti se za svobodo, do zadnje kaplje krvi, na življenje in smrt; biti se za pravice delovnih ljudi
2. biti se: barve se bijejo med seboj
3. sukobljavati se, kositi se: tako ravnanje se bije z njegovimi nazori
4. busati se: biti se na prsi