Franja

dētorqueō -ēre -torsī -tortum (-torsum Ca.)

I. trans.

1. (proč) obrniti (obračati), odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti: ponticulum Ci., hac iuvenis … detorquet habenas V., torquent cornua detorquentque V., ora detorsit equorum V., vulnus Iuno detorsit V. je odvrnila strelo. Od kod? nusquam lumen detorquet ab illa O. Kam? (orbis partem) a latere in dextram partem Ci., proram ad undas, cursus ad regem V., (puella) detorquet ad oscula cervicem H., d. caudam in dexterum, in laevum Plin., in laevum d. agmen Cu.; pren.: voluptates animos a virtute detorquent Ci., quae (voluntas testium) nullo negotio flecti ac detorqueri potest Ci., si te alio pravum detorseris H. če kreneš na drugo, napačno pot, verba (Graeco fonte) parce detorta H. vzete in skopo rabljene; prim.: de Marso detorsum nomen Ca. ap. Prisc. izpeljano.

2. occ. izviniti, zviti, pohabiti: corporis partes detortae Ci., Vatinius detorto corpore T., detorta hastilia Sen. ph. krivi koli; pren. zavi(ja)ti, napak obrniti (obračati), besede sprevreči (sprevračati): qui calumniando omnia detorquendoque suspecta et invisa efficeret L., d. verbum in peius Sen. ph., sermonem in obscoenum intellectum Q., verba, vultus in crimen detorquens, recondebat T., verba prave detorta T. sprevržene, d. recte facta Plin. iun., illud ad vestrum sensum (po vašem okusu) Aug.

— II. intr. kam obrniti se, kreniti: si in laevam detorserit Plin.

distōrcere^*

A) v. tr. (pres. distōrco)

1. zviti, zvijati; kriviti

2. pren. popačiti; izkriviti

3. fiz. popačiti, deformirati

B) ➞ distōrcersi v. rifl. (pres. mi distōrco) zvijati se

distordre* [distɔrdrə] verbe transitif zviti, izkriviti

distort [distɔ́:t] prehodni glagol
zvi(ja)ti, (iz)kriviti, pohabiti, (po)pačiti, deformirati; (besede) prevračati
medicina spahniti, izviniti

divincolare

A) v. tr. (pres. divincolo) knjižno viti, zvijati:
divincolare la coda mahati z repom

B) ➞ divincolarsi v. rifl. (pres. mi divincolo)

1. zviti, zvijati se

2. (guizzare) šiniti, švigniti, švigati

dòviti se dȍvijēm se
I. doviti, zviti: doviti vijenac
II. doviti se domisliti se, znajti se: znao se brzo doviti svakom težkom radu

drehen vrteti, sukati (sich se), rotirati, einmal: zavrteti, zasukati (um okoli); (wenden) obračati, obrniti (an kaj), okretati, okreniti, um einen Winkel: odklanjati, odkloniti; nur trans. an einer Schraube: privijati (vijak); auf der Drehbank: stružiti, auf der Töpferscheibe: oblikovati; Garn: sukati, viti, Pillen: izdelovati, eine Zigarette: zviti, zvijati, Fleisch: durch den Wolf drehen mleti, zmleti; einen Film: snemati, posneti; jemanden pretepsti, zdelati; sich drehen um (sich handeln um) iti za (gre za); alles dreht sich um vse se vrti okoli; den Rücken drehen jemandem, etwas obrniti (komu, čemu) hrbet; sich drehen und winden figurativ izvijati se, izmotavati se

einkrümmen prepogniti, zviti

enrouler [ɑ̃rule] verbe transitif (skupaj) zviti; oviti okrog česa; namotati

enrouler du fil sur une bobine namotati, naviti sukanec na mótek
s'enrouler zviti se, ovijati se (autour de okoli)
s'enrouler dans une couverture zaviti se v odejo

fake⁴ [feik] prehodni glagol
mornarica zviti (vrv)

fausser [fose] verbe transitif skriviti, zviti; popačiti, ponarediti, zmaličiti; verbe intransitif napačno peti ali igrati

fausser une clé skriviti, zmaličiti ključ
fausser sa parole prelomiti svojo besedo
fausser compagnie (familier) zapustiti družbo brez poslovitve; pustiti na cedilu (à quelqu'un koga)
fausser un résultat predrugačiti, popačiti rezultat
fausser le sens de la loi popačiti smisel zakona
fausser l'esprit de quelqu'un komu nelogično, absurdno mišljenje vbiti v glavo
se fausser skriviti se (les)

furl¹ [fə:l]

1. prehodni glagol
zložiti, zviti; zapreti (dežnik)

2. neprehodni glagol
zviti, zapreti se

to furl away izmuzniti se

gauchir [gošir] verbe transitif skriviti, zviti; verbe intransitif kriviti se, zvi(ja)ti se, vežiti se (les)

gauchir un fait skriviti, popačiti dejstvo
gauchir un obstacle obiti oviro
une règle qui gauchit ravnilo, ki se krivi
se gauchir skriviti se, zviti se
cette planche s'est gauchie ta deska se je skrivila, se veži

inflect [inflékt] prehodni glagol
upogniti, zviti, zaviti; modulirati (glas)
slovnica pregibati, sklanjati, spregati

in-vertō -ere -vertī -versum

1. (narobe) obrniti (obračati), okreniti, zasuka(va)ti, zavrteti: vomer inversus H., alvei navium inversi S., anulum i. Ci., litteras Cu., inversa manus Plin. (naspr. manus supina), inversa charta Mart. narobna (= zadnja) stran papirja, inversus turbo, inversa rana Plin.; pren.: quam cito se inverterit Ci. se je spremenil, natura se invertit Cu.; od tod o kroženju neba: nox humida caelum invertit V.; o letnem teku: inversus annus H. (med.) obrat (premena) leta = začetek leta; occ.
a) razrvati, razri(va)ti: vomere terras (solum) i. V. = orati, inverso mari (od vetra) H., campum i. V.
b) (iz)prazniti (izpraznjevati): invertunt Allifanis vinaria tota H. natočita v …

2. metaf. preobrniti (preobračati), obrniti (obračati), prevrniti (prevračati): ordinem Ci., pro curia, inversique mores! H. popačene, inversa consuetudo Q. navada, da kaj narobe storimo; occ. α) (besede ali dejanja) zvi(ja)ti, sprevrniti (sprevračati), prevreči (prevračati), na hudo obrniti (obračati): verba invertere Ci. (iron.) zvijati, inversa verba Ter., Lucr., virtutes ipsas invertimus H. zlovoljno sprevračamo na hudo. β) spreobrniti (spreobračati), prenarediti (prenarejati), pretvoriti (pretvarjati): edita (Senecae) verbis invertere nolui T., albentes lenas murice Sil. barvati.

iskopéčiti -kòpēčīm popačiti, zviti, zverižiti: iskopečena riječ; one su stolice iskopečene; noge su mu se iskopečile

ispresavíjati -sàvījām
1. po vrsti zvijati, zviti: kroz taj je prozorčić prodro lopov, ispresavijao i iščupao šipke
2. prepogniti: maši se u jandžik i izvadi jedno ispresavijano pismo

isúkati ìsūčēm
I.
1. izviti, zviti: smerno pristupali odru prosedi domaćini, palili isukane voštanice
2. izdreti, potegniti: isukati mač iz korica, kaiš iza leđa
II. isukati se razviti se, potegniti se: djevojke se isukale kao jele

izróljati ìzrōljām
1. zvaljati: izroljati rublje
2. zmotati, zviti: izroljati geografsku kartu
3. odmotati, odviti: izroljati ćilim

ìzviti ȉzvijēm
I.
1. zviti: izvila je tri zelena vijenca
2. izviti: izviti komu što iz ruke
3. izvabiti: izviti varnicu iz kremena; Partija je izvila iskru ustanka
4. izvesti, izpeljati: izviti zaključak
5. izdreti, potegniti: izviti nož iz korica
6. nasršiti: izviti obrve
7. zviti si, zviniti: izviti nogu
II. izviti se
1. zviti se: zubići, kao dlake tanki, izviše se ili polomiše
2. izviti se: izviti se iz nevolje, iz zagrljaja; izviti se praznim izgovorima
3. vzdigniti se: izvio se soko nebu pod oblake
4. pokazati se: izvila se zlatna žica vrhom iz mora