Franja

spušča|ti se¹ (-m se) spustiti se letalo: (pristajati) niedergehen, niedergleiten; plezalec ob vrvi: sich abseilen; (zniževati se) sinken; (pogrezati se) sich senken
spuščati in dvigati se sich heben und senken

sub-dūcō -ere -dūxī -ductum (sub in dūcere)

I.

1. spodaj proč vzeti (jemati), spodmakniti (spodmikati), izpodmakniti (izpodmikati), (spodaj) odvze(ma)ti, odtegniti (odtegovati, odtezati); poseb. (na) skrivaj: ubi bullabit vinum, ignem subducito Ca., rerum fundamenta subducere Ci., lapidibus ex illa … turri subductis … pars eius turris concidit C., mensam sub pedibus subducere Cu., fidum capiti subduxerat ensem V., etsi gladius ei erat subductus N., columbi matre subducti Th. Prisc.; occ.
a) skrivaj vzeti (jemati), skrivaj odvze(ma)ti, (i)zmakniti ((i)zmikati), (u)krasti, ugrabiti (ugrabljati), (o)ropati: ego ei subduco anulum Pl., pecudem auream sibi Thyestem subduxe (gl. opombo spodaj) Poeta ap. Varr., furto eos (sc. obsides) subduxistis L., post ignem aetheriā domo subductum H., subducta viatica plorat H., partem subducunt, partem subtrahunt Dig., furto subduci Cod. Th., dolo malo heredis subduci Icti.
b) sploh odvze(ma)ti, odtegniti (odtegovati, odtezati): subduc cibum athletae Ci., sucus pecori et lac subducitur agnis V., terrae aurum O. = na dan spraviti (spravljati), cogi adire, quae mortalium oculis natura subduxerit Cu., nec mihi rivalis certos subducit amores Pr. mi ne odtegne … ljubezni, quasi subductis … omnibus viis Lact. kakor da bi bile vse poti zaprte (preprte, zagrajene), subducere rem de iudicio Ulp. (Dig.); refl. in med. (skrivaj) se umakniti (umikati), skrivaj se izogniti (izogibati), skrivaj se odtegniti (odtegovati, odtezati), skrivaj se izmakniti (izmikati), skrivaj se oddaljiti (oddaljevati), skrivaj oditi (odhajati), skrivaj se (i)zmuzniti ((i)zmuzavati), (u)krasti se: subducere hinc se Pl., clam se Auct. b. Afr., cum eo clam te subduxti mihi (gl. opombo spodaj) Ter., clam se ab custodibus subduxit N., subducere se de circulo Ci. ep., se pedibus Lucr.; pesn.: se subducere ab ipso vulnere O. umikati se (u)grizu, se nimbo O., qua se subducere colles incipiunt V. zniževati se, izgubljati se v ravnini, subductā undā V. ko je val upadel, fons nascitur simulque subducitur Plin. iun. se izgublja; pren.: at nos quaerimus illa, tanquam lateant semper seque subducant Q., hic se felicitati suae subducere cupit Sen. ph. Od tod adj. pt. pf. subductus 3 odtegnjen, oddaljen, odmaknjen, odročen: est (sc. cubiculum) subductum omnibus ventis Plin. iun. odtegnjena … vetrovom, zavarovana pred vetrovi, concavis subductioris terrae latebris abderetur M.
c) kot medic. t.t. dristiti, čistiti: alvum Cels., Gell.

2. skrivaj, neopaženo, na tihem, potiho(ma) umakniti (umikati), odpraviti (odpravljati), odvesti (odvajati), z naznačeno smerjo = kam (pre)peljati, odvesti (odvajati), odpeljati, voditi, spraviti (spravljati), postaviti (postavljati), prestaviti (prestavljati): aliquem in contionem L., statuam in locum editum Gell.; poseb. kot voj. t.t.: equites ex acie Cu., subductis ordinibus concesserunt L., subductos ex media acie Numidas … mittit L., cohortes aliquot subductas e dextro cornu … post aciem circumducit L., copias suas Caesar in proximum collem subduxit C., optumum quemque [armatum] in primam aciem subducit S., ad subducendum agmen T.

3. metaf.
a) odtegniti (odtegovati, odtezati) koga čemu, (iz) česa, rešiti (reševati) koga česa, obvarovati koga pred kom, čim, (za)varovati koga pred kom, čim, ote(va)ti koga česa: tu potes Aenean manibus subducere Graiûm V., hunc … valeam subducere pugnae, pugnae subducere Turnum V., animam morti O., aliquem saevitiae Cu., aliquem praesenti periculo Vell.
b) vzeti (jemati) v račun, račun skleniti (sklepati), sešte(va)ti, (z)računati, izračunati (izračunavati), naračunati, preračunati (preračunavati), preudariti (preudarjati), povze(ma)ti, upoštevati: subducam ratiunculam, quantillum argenti mihi apud trapezitam siet Pl., subducamus summam Ci. ep., adsidunt, subducunt; ad nummum convenit Ci. ep., calculis subductis proelium ineunt Ci.; bene subducta ratione Ter. dobro preudarivši, po temeljitem preudarku, inita subductaque ratione Ci. s preudarkom, hoc quid intersit, certe habes subductum Ci. ep.; podobno: utilitatem non pecuniarii lucri aestimatione subducimus Ambr. ne preračuna(va)jmo po … —

II.

1. od spodaj kvišku (gor) potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči, dvigniti (dvigati, dvigovati), vzdigniti (vzdigovati), povzdigniti (povzdigovati): coctam (sc. cenam) sursum subducemus corbulis Pl., eam (sc. cataractam) … funibus subducunt in tantum altitudinis, ut … L., remos subducere O., inguen ad obscenum subductis (sc. tunicis; naspr. tunicae demissae) H., subducere aulaeum Ap., supercilia Varr. ap. Non., Sen. ph., subducto voltu Pr., s. frontem Tert. v gube nabrati (nabirati), (na)grbančiti, (z)grbančiti, (na)gubančiti, (z)gubančiti.

2. occ. kot navt. t.t.
a) (jadra) sne(ma)ti, zvi(ja)ti, pobrati (pobirati): carbasa O.; pren.: vela celeriter subducere Auct. b. Alx.
b) (ladje z morja na breg, na suho) (z)vleči (vlačiti), potegniti (potegovati, potezati): Pl., Min. idr., classis subducta ad Gytheum Ci., ab classe, quae Corcyrae subducta erat L., longas naves … in aridum subduxerat C., commodissimum esse statuit omnes naves subduci C., subductis navibus Tarracone L., subducite naves! V., sicco subductae litore puppes V.

Opomba: Sinkop. pf. subduxti (= subduxisti): Ter.; sinkop. inf. pf. subduxe: Varr.

tlak¹ moški spol (-a …) fizika, tehnika der Druck (atmosferski Luftdruck, delovni Wirkdruck, eksplozijski Explosionsdruck, imenski Nenndruck, kapilarni Kapillardruck, krvni Blutdruck, nizki Niederdruck, notranji Innendruck, oljni Öldruck, parcialni Partialdruck, parni Dampfdruck, plinski Gasdruck, sesalni Saugdruck, superpozicijski Überlagerungsdruck, nasičenja Sättigungsdruck, v kotlu Kesseldruck, visok Hochdruck, vodni Wasserdruck, zastojni/zajezni/zajezilni Staudruck, zračni Luftdruck)
… tlaka Druck-
(gradient das Druckgefälle, indikator der Druckanzeiger, izravnava der Druckausgleich, merilnik der Druckmesser, naraščanje der Druckanzug, der Druckanstieg, nastavljanje/nastavitev die Druckeinstelung, nihanje die Druckschwankung, padec der Druckverlust, der Druckabfall, regulator der Druckregler, transduktor der Druckwandler)
izravnavati tlak dem Druckausgleich dienen
zniževati/znižati tlak eine Drucksenkung bewirken
izkuhavati pod tlakom beuchen
litje pod tlakom der [Druckguß] Druckguss, der [Stempelguß] Stempelguss ➞ → zračni tlak, krvni tlak

upada|ti (-m) upasti gladina: sinken; (zniževati se) abfallen, abnehmen, zurückgehen; (popuščati) abebben, nachlassen

upa|sti (-dem) upadati gladina: sinken; (zniževati se) abfallen, abnehmen, zurückgehen; (popuščati) veter, vihar: abebben, nachlassen; pritisk: sich vermindern

zahtev|a [é] ženski spol (-e …)

1. po čem: die Forderung (glavna Hauptforderung, minimalna Minimalforderung, Mindestforderung, glede cene/cen Preisforderung, glede mezde Lohnforderung, po odstopu Rücktrittsforderung, po vračilu Rückforderung); (terjatev) die Forderung

2. (poziv) die Aufforderung, das Ersuchen; formalna: der Antrag

3. (pričakovanje, aspiracija) der Anspruch (imeti velike zahteve do sodelavcev hohe Ansprüche an seine Mitarbeiter stellen; zmanjšati zahteve seine Ansprüche herabsetzen)
ozemeljska zahteva Gebietsanspruch
neupravičena/nemogoča zahteva (pričakovanje) die Zumutung

4. (merilo) po predpisih, pri izpitu ipd.: die Anforderung (izpolnjevati vse zahteve allen Anforderungen genügen/gerecht sein, ne biti kos zahtevam den Anforderungen nicht gewachsen sein)
izpitna zahteva Prüfungsanforderung
(pogoj) pri izdaji dovoljenj ipd.: die Auflage, die Bedingung

5. (neogibni pogoj) das Erfordernis
zahteva trenutka ein Gebot/Gesetz der Stunde
|
zniževati/znižati zahteve Abstriche machen
zavrnitev zahteve po pravni odločitvi pravo die Rechtsverweigerung

zbija|ti (-m) zbiti niederschlagen, (zniževati) kakovost: mindern; cene: drücken; ceno: pri kupovanju: abhandeln
zbijati šale Witze reißen
ki zbija kakovost qualitätsmindernd
konkurent, ki zbija ceno der Preisbrecher

zniževal|en (-na, -no) herabsetzend, senkend ➞ → zniževati