Franja

conturbō -āre -āvī -ātum

1. zmesti, zmešati, v nered spraviti (spravljati), zbegati: pedes Pl. križem premetavati, basia Cat. vse križem poljubljati se, cum sacra ludosque conturbas Ci., c. hostes, Romanorum ordines S., equites tormentis Cu., rem publicam S., rem S. (Iug. 79, 7) vso stvar (vse dolgove) tako mešati, da je odločitev nemogoča, fortunam alicuius Caelius in Ci. ep. prevetriti, publicos mores Sen. ph., annum a divo Iulio ordinatum, sed postea neglegentiā conturbatum et confusum rursus ad pristinam rationem redegit Suet.; occ.
a) zmesti = nerazločno narediti, nespoznavno storiti: signa (ločila) Ci., imaginum notas Corn., conturbari vocem Lucr.
b) posl. c. alicui rationes suas komu račune v nered spraviti, račune zmešati, pren. zmotiti koga: Ter.; abs.: conturbare svoje denarne (premoženjske) razmere v nered spraviti = plačevanje ustaviti, „na boben (na kant) priti“, stečaj objaviti: Icti., verum fac me multis debere … ; utrum igitur me conturbare oportet an … hoc nomen … dissolvere? Ci., conturbabit Atlas Mart.; enako popolnoma: c. rationem Ulp. (Dig.); pren. conturbare propadati, na rob prihajati (priti): sic Pedo conturbat Iuv., qui postquam conturbavit Pert. ko je bil popolnoma izgubljen.

2. pren. duha, srce zmesti, zmešati, (z)motiti, (z)begati, vznemiriti (vznemirjati), (pre)plašiti, osupniti, v zadrego spraviti (spravljati): Corn., c. animum Lucr., vis animi atque animaï conturbatur Lucr., incidunt saepe multae causae, quae conturbent animos utilitatis specie Ci., quid est? num conturbo te? Ci., conturbari Graecam nationem Ci., iste pertimuit et conturbatus est Ci. je zaprepaden, valetudo tua me valde conturbat Ci. ep. — Od tod adj. pt. pf. conturbātus 3

1. zmeden, vznemirjen: oculus Ci. kalno, animus Ci.

2. occ. (o osebah)
a) zbegan, zmešan, zmeden: et mehercule eram in scribendo conturbatior Ci. ep.
b) vznemirjen, osupel, zaprepaden, prepadel, v zadregi: ubi me conturbatum vident Ci., se tristem et conturbatum domum revertisse Ci.

converrō, st.lat. convorrō, -ere -verrī (-vorrī) -versum (-vorsum)

1. zmesti (zmétati): tu hoc convorre Pl., revorram hercle hoc, quod convorri modo Pl., quidquid ovilibus stabulisque conversum progresserunt Col.; pren.: hereditates omnium posse converrere Ci. zgrebsti, nagrabiti.

2. pomesti (pometati), s pometanjem (o)čistiti: conversa et munda villa Ca., c. cellas servorum Publilius Syrus ap. Prisc., locum, stabulum Col., limina templorum osculis Arn.; šalj.: convorret iam hic me totum cum pulvisculo Pl. dodobra me bo izprašil = dodobra me bo pretepel.

déconcerter [-sɛrte] verbe transitif zbegati; zmesti; prekrižati, preprečiti

déconcerter les projets prekrižati načrte
se déconcerter zbegati se, zmesti se
il se laisse déconcerter facilement on se hitro zmede

décontenancer [-kɔ̃tənɑ̃se] verbe transitif zbegati, zmesti

se décontenancer zmesti se
il se décontenance facilement on se hitro zmede

démonter [-mɔ̃te] verbe transitif razdreti, narazen vzeti, razstaviti na sestavne dele, demontirati; vreči (jezdeca) s sedla; odstaviti; zrušiti; militaire vreči iz borbe, iz stroja, onesposobiti za borbo; figuré zmesti, zbegati, spraviti iz ravnotežja

se démonter iti narazen; figuré zmesti se
démonter une tente, une pendule podreti šotor, razstaviti (stensko) uro
démonter un pneu sneti pnevmatiko
démonter l'orateur zmesti govornika

dépayser [depeize] verbe transitif poslati (iz domovine) v tujino; izkoreniniti; figuré spraviti koga v nelagodnost zaradi spremembe okolja, navad; zmesti, zbegati; osupiti, zavesti v zmoto

ce roman depayse le lecteur ta roman zbega bralca

depolarize [di:póuləraiz] prehodni glagol
fizika depolarizirati
figurativno uničiti, zmesti
figurativno obrniti v nasprotno smer

deranjá -éz vt.

1. zmesti

2. motiti, zmotiti

3. truditi se

dérouter [derute] verbe transitif zmesti, zbegati, premotiti; dezorientirati, speljati na napačno pot, odvrniti s (prave) poti

se dérouter priti s prave poti, zaiti, zabloditi
sa réponse m'a dérouté njegov odgovor me je zmedel
dérouter un candidat par des questions inattendues zmesti kandidata z nepričakovanimi vprašanji
être tout dérouté biti ves zmeden, zbegan
dérouter un navire, un avion, un train odrediti ladji, letalu, vlaku v teku vožnje (poleta) drugo pot, kot je bila prvotno predvidena

derutá -éz vt. zmesti, zbegati, dezorientirati

désarçonner [dezarsɔne] verbe transitif vreči iz sedla; figuré, familier zbegati, zmesti

se désarçonner pasti iz sedla; zmesti se, zbegati se

desarreglar zmešati, zmesti

desbarajustar zmešati, zmesti

desconcertar [-ie-] v nered spraviti, zmesti, zbegali, osupiti; spahniti (ud)

desconcertarse zmesti (zbegati) se; needin postati
desconcertarse el estómago pokvarili si želodec

désemparer [dezɑ̃pare] verbe transitif, marine onesposobiti (ladjo) za plovbo; figuré zmesti, zbegati; vieilli zapustiti (kraj)

sans désemparer nepretrgoma
travailler sans désemparer delati nepretrgoma
désemparer un bâtiment ennemi onesposobiti sovražno ladjo

desgreñar skuštrati; zmesti

desgreñarse v lase si skočiti

desordenar zmesti, v nered spraviti

desordenarse v nered priti; zagrešiti prestopek (izgred)

desorientar dezorientirati, zmesti

desorientarse zaiti, zabloditi

désorienter [-rjɑ̃te] verbe transitif zavesti v napačno smer; figuré zmesti, zbegati

se désorienter izgubiti smer ali orientacijo; zmesti se
la tempête a désorienté le pigeon voyageur nevihta je zavedla goloba pismonošo v napačno smer

dezorientá -éz vt./vr. zmesti (se), zbegati (se), dezorientirati