Franja

avlìjāškī -ā -ō: on kao da je bio zao duh avlijaški bil je kot zli duh med stanovalci ob skupnem dvorišču

bȁbica ž
1. babica, pomočnica pri porodu
2. babica, stara ženica
3. babica na klepalniku
4. vrsta kruha ob dnevu mrtvih
5. zool. babica, Blennius tentacularis
6. mn. babice mitol. zli duhovi, ki po ljudski veri more otroke pri porodu
7. gdje su mnoge -e, tu su djeca kilava

bad¹ [bæd] pridevnik (primernik worse, presežnik worst)
slab, pokvarjen, škodljiv, ponarejen; hud, hudoben, krivičen; bolan

bad to beat težko premagljiv
bad blood sovraštvo, huda kri
to be in s.o.'s bad books biti pri kom slabo zapisan
bad egg (ali hat, lot) človek na slabem glasu
bad fairy zli duh
bad form neprimerno vedenje
from bad to worse vedno slabše
to go bad pokvariti se; propasti, propadati
not half (as) bad čisto čedno
bad language zmerjanje, psovke
bad luck smola
ameriško bad man razbojnik, bandit
in bad odour na slabem glasu
not too bad kar dobro
it is too bad škoda, preneumno
with a bad grace nerad
bad ways razuzdano življenje
bad woman razuzdanka

bes¹ [é] moški spol (-a …) (zli duh) der Dämon

böse

1. Adjektiv zloben, Philosophie zel, der böse Geist zli duh, Zeiten, Überraschung usw.: hud, Finger, Zahn: bolan, ein Kind: poreden; nichts Böses nič hudega; böses Blut machen zbujati hudo kri, povzročati jezo, sovraštvo; jemandem böse sein biti jezen/hud na; böse sein auf/mit biti hud na; böse werden razhuditi se, razjeziti se; böse machen razjeziti

2. Adverb hudo, zelo

buōno¹

A) agg.

1. dober:
un'anima buona dobra duša
buona volontà dobra volja
buona donna pog. evfemistično cipa

2. krotek, miren, priden:
un buon ragazzo priden fant
un buon diavolo, un buon uomo pren. dobričina, preprosta duša
buono come il pane dober kot kruh
alla buona preprosto, po domače; na hitro; površno, za silo:
mangiare alla buona jesti po domače
una riparazione alla buona zasilno popravilo
siate buoni bodite pridni!
mare buono mirno morje

3. prijazen, vljuden:
buone maniere vljudnost, olikanost
fare buon viso prijazno sprejeti
con le buone prijazno, zlepa
con le buone o con le cattive zlepa ali zgrda
tenersi buono qcn. ohranjati prijateljstvo, naklonjenost nekoga
buoni uffici pravo posredovanje:
richiedere i buoni uffici di un paese neutrale pravo prositi nevtralno deželo za posredovanje
una buona parola dobra beseda, priporočilo
di buona voglia, di buon grado, di buon animo rad, z veseljem
di buon occhio prijazno, z naklonjenostjo

4. dober, sposoben, ustrezen:
un buon medico dober zdravnik
buono a nulla nesposoben; ki ni za nobeno rabo
essere in buone mani biti v dobrih rokah, biti na varnem
essere in buono stato biti dobro ohranjen
una buona forchetta pren. dober jedec, sladokusec
essere di buona bocca ne biti izbirčen (pri jedi) pren. biti z vsem zadovoljen, zadovoljiti se z malim

5. dober, koristen, ugoden:
buoni affari dobri posli
a buon mercato poceni
buon pro ti faccia! srečno, bog daj srečo!
buone feste vesele praznike!
Dio ce la mandi buona! bogpomagaj!, bog nas varuj!
nascere sotto una buona stella pren. roditi se pod srečno zvezdo
avere buon gioco imeti dobre karte; pren. imeti lepe možnosti, biti v dobrem položaju

6. dober, pravičen:
battersi per una buona causa boriti se za pravično stvar
a buon diritto upravičeno
questa è proprio buona (tudi iron.) ta je pa dobra!, ta je lepa!

7. dober, velik, obilen:
un buon tratto di strada dobršen del poti
un'ora buona debela ura, dobra ura
di buon'ora, di buon mattino zgodaj zjutraj
di buon passo hitro
di buona lena energično, pridno

8. dober, ugleden, bogat:
buona famiglia dobra, ugledna družina
buon partito dobra partija (primeren zakonski partner)

9. dober, lep, prijeten:
essere in buona compagnia biti v dobri družbi
buona cera dober, zdrav videz
fare una buona vita pren. živeti v ugodju, prijetno živeti
darsi buon tempo pren. zabavati se

10. pog. dober, lep; privlačen, izzivalen (ženska)

B) m (samo sing.)

1. dobro:
essere un poco di buono biti malopridnež
buon per me na mojo srečo

2. lepo vreme:
la stagione si mette al buono vreme se obrača na lepo

3. (z okrepljenim pomenom)
ci volle del bello e del buono potrebno je bilo veliko truda

4. (f -na) dober človek:
i buoni e i cattivi dobri in zli

čas|i moški spol množina die Zeit (iz starih časov aus alter Zeit; v njegovih časih zu seiner Zeit); Zeiten množina (hudi schlechte, zli böse, mračni finstere, negotovi unsichere; v svojih najboljših časih in seinen besten Zeiten); privzdignjeno: Zeitläuf(t)e množina
|
prejšnje čase in früheren Zeiten
prihodnji časi kommende/künftige Zeiten
stari časi die Vorzeit
dobri stari časi die gute alte Zeit
kot v starih časih wie in alten Tagen
na svete čase alle Jubeljahre
že vse večne čase seit ewigen Zeiten
za vse večne čase für Zeit und Ewigkeit
zadnje čase neuerdings
od davnih časov seit undenklicher Zeit
|
časi se spreminjajo die Zeiten ändern sich
drugi časi, druge navade andere Zeiten, andere Sitten

démon démon moški spol

zli demon un mauvais démon
demon igre, radovednosti le démon du jeu, de la curiosité

demonka samostalnik
(ženski zli duh) ▸ démon [női]Po ljudskem verovanju obstaja demonka po imenu Mora ali Trutamora. ▸ A néphiedelem szerint létezik egy Mora vagy Trutamora nevű női démon.

duh² moški spol (duha …)

1. der Geist, -geist (borbeni Kampfgeist, časa Zeitgeist, človeški Menschengeist, ljudstva Volksgeist, osvajalski Eroberungsgeist, pesniški Dichtergeist, pionirski Pioniergeist, samožrtvovanja Opfergeist)
svetovni duh der Weltgeist
figurativno brez duha geistlos
imeti duha Witz haben
iskra duha der Geistesfunken
sila duha die Geisteskraft
svoboda duha die Geistesfreiheit
urjenje duha die Geistesschulung
veličina duha die Geistesgröße
v duhu im Geiste
v duhu komedije komödienhaft
ubog na duhu geistesarm
soroden po duhu geistesverwandt

2. (način mišljenja) der Sinn
v duhu tradicije im Sinne der Tradition
hlapčevski duh der Knechtssinn

3. strah, strašilo: der Geist, das Gespenst; der Spuk
hiša duhov das Geisterhaus
izganjanje duhov/duha der Exorzismus
kraljestvo duhov das Geisterreich
ladja duhov das Gespensterschiff
prikazovanje duha/duhov die Geistererscheinung
svet duhov die Geisterwelt
ura duhov Geisterstunde
zaklinjalec duhov der Geisterbeschwörer
zagovarjanje/zaklinjanje duhov die Geisterbeschwörung
vera v duhove der Gespensterglaube, Geisterglaube
zgodba o duhovih die Gespenstergeschichte, Geistergeschichte
zaklinjanje duhov umrlih die Totenbeschwörung

4.
Sveti duh der Heilige Geist

5. der -geist (gorski Berggeist, gozdni Waldgeist, zemeljski Erdgeist, zračni Luftgeist)
|
zli duh der böse Geist (tudi figurativno)
ubog v duhu arm im Geiste
|
duh veje, kjer hoče der Geist weht, wo er will

dúh spirit, mind; soul; (um, razum) intellect, sense; (jezika, naroda) genius; (prikazen) ghost, spectre, phantom, apparition, shade, pogovorno spook; (pokojni) ghost, wraith

zli dúh evil genius, fiend, demon, devil; (škrat) (hob)goblin
dober dúh good genius (ali spirit); (genij) genius, master spirit
sveti dúh religija Holy Spirit
dúhu (prikazni) podoben ghostly; (vonj) smell, scent, odour; (zakona) spirit
brez dúha scentless, odourless
nemiren dúh restless mind
odsoten z dúhom absent-minded, abstracted
prisotnost dúha presence of mind
dúh časa spirit of the time
klicanje dúhov (spiritizem) spirit rapping
zli dúh (hudobec) the evil spirit, the evil one
odbijajoč dúh (vonj) offensive smell
ni ne dúha ne sluha o njem he disappeared without trace, nothing more has been heard of him
v dúhu bomo z vami we shall be with you in spirit
on je velik dúh (figurativno) he is a man of great genius
vino ima dúh po sodu the wine tastes of the cask
on ima slab dúh iz ust his breath smells
to olje ima neprijeten dúh this oil has an unpleasant smell
imeti dúh po čem to be redolent or something
to ima dúh po česnu it smells of garlic
klicati dúhá to summon a spirit, to raise a ghost
kloniti z dúhom to despair, to lose heart (ali courage), to be despondent
izganjati dúhá to lay a gost; (iz obsedenca) to exorcize
dúh se mu je omračil he became (mentally) deranged
omračitev dúha mental derangement
poglobiti se v dúh francoskega jezika to absorb the spirit of the French language
dúhovi so bili razburjeni (figurativno) feelings were running high

dúh (-á) m

1. spirito:
delo človeškega duha opera dello spirito umano
lepa je in polna duha è bella e piena di spirito
(miselna, značajska lastnost) kritičen duh spirito critico
(nadarjenost, sposobnost) umetniški, trgovski duh talento artistico, bernoccolo per gli affari
preroški duh spirito profetico

2. (človek glede na miselne, značajske lastnosti) spirito; ingegno:
analitičen duh spirito analitico
nemiren duh spirito irrequieto

3. (splošna miselna, nazorska značilnost) spirito:
spreminja se duh časa sta mutando lo spirito del tempo
biti vzgojen v svobodoljubnem duhu essere educato in spirito libertario
spoštovati duh, ne črko zakona della legge rispettare lo spirito, non la lettera

4. (splošno razpoloženje) spirito; atmosfera:
tekmovalen duh spirito agonistico
odnosi med državama se razvijajo v prijateljskem duhu i rapporti fra i due paesi sono improntati a uno spirito di amicizia
srečanje je potekalo v duhu medsebojnega razumevanja l'incontro si svolse in uno spirito di reciproca comprensione

5. mitol., rel. spirito; fantasma; demone:
dobri in zli duhovi spiriti buoni e maligni
rel. Bog je duh Dio è spirito
hudobni duh lo spirito maligno, il maligno, il demonio
nebeški duhovi gli spiriti celesti, gli angeli
hiša duhov la casa dei fantasmi
izganjati duhove esorcizzare

6. rel. anima

7. filoz. spirito:
duh in materija lo spirito e la materia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
duh se mu je omračil ha perduto il lume della ragione, è uscito di senno
bibl. duh je sicer voljan, ali meso je slabo lo spirito è forte, ma la carne è debole
dvigniti duha vojakom risollevare il morale, lo spirito dei soldati
biti v duhu pri kom essere con uno in spirito
biti nekoga zli duh essere l'anima nera di qcn.
bolan na duhu malato di mente
iron. ubog na duhu povero di spirito
etn. ura duhov l'ora degli spiriti, mezzanotte
filoz. absolutni duh lo spirito assoluto
rel. sveti Duh lo Spirito Santo

dúh espíritu m ; ánimo m ; ingenio m ; mente f ; (vonj) olor m ; (strašilo, prikazen, strah) fantasma m , espectro m

bojni duh espíritu guerrero; moral f
duh časa espíritu de la época
človeški duh espíritu humano
iniciativen duh espíritu de iniciativa
kritičen duh espíritu de competencia
velik duh un genio
ubog na duhu pobre de espíritu
zli duh espíritu maligno; demonio m
svet duhov el mundo de los espíritus
nemiren duh espíritu intranquilo
sveti duh (rel) el Espíritu Santo
duh umrlega aparecido m
prisotnost duha presencia f de ánimo
imeti duh po vinu oler a vino
delati v duhu kake osebe obrar según las intenciones de alg
izginiti brez duha in sluha desaparecer sin dejar huella
razburiti duhove levantar los espíritus
zdrav duh v zdravem telesu mente f sana en cuerpo sano

evil¹ [í:vl] pridevnik (evilly prislov)
hudoben, grešen, škodljiv; nesrečen

to fall on evil days obubožati, doživeti hude čase
an evil genius zli duh
the evil one hudobec, vrag
of evil repute na slabem glasu
an evil tongue hudoben jezik

génij (-a) m

1. genio:
literarni, pesniški genij genio letterario, poetico

2. knjiž. (duh) genio

3. mitol. genio:
dobri, zli genij genio benefico, malefico

gēnio¹ m

1. mitol. genij

2. duh:
buono, cattivo genio dobri, zli duh
essere il buono o il cattivo genio di qcn. biti dobri ali zli duh nekoga, dobro ali slabo vplivati na koga

3. nadarjenost, nagnjenje; genij:
avere il genio dell'arte biti nadarjen za umetnost, imeti smisel za umetnost
è un genio universale vsestransko je nadarjen
genio incompreso iron. nepriznani, nerazumljeni genij

4. genij, značaj, značilnost, izrazita poteza:
il genio della nazione genij nekega naroda, nacionalni značaj

5. všečnost, prijetnost, okus:
è una persona di nostro genio to je človek po našem okusu, ta človek nam je všeč
andare a genio biti všeč
di genio rad

genius množina geniuses, genii [dží:njəs, džíniəsiz, dží:niai] samostalnik
duh, demon, genij (for)
nadarjenost

one's evil genius zli duh koga
man of genius genij
good genius dobri duh, angel varuh
genius loci krajevno značilna atmosfera
his genius does not lie in that direction za to nima nadarjenosti, smisla

immondo agg.

1. umazan

2. relig. nečist:
animale immondo nečista žival
spirito immondo zli duh

3. pren. nečist; zavržen, izprijen, pokvarjen

intention [ɛ̃tɑ̃sjɔ̃] féminin namen, namera, naklep, volja, cilj

avec intention namenoma, namerno
bonne, mauvaise intention dober, slab namen
à l'intention de quelqu'un komu v prid, v čast
à cette intention v ta namen
à mauvaise intention v zli nameri
sans intention nenamerno
avoir l'intention de imeti namen, nameravati
avoir de bonnes intentions envers quelqu'un imeti s kom dobre namene, dobro misliti s kom
avoir de mauvaises intentions imeti zle namene
ce n'est nullement mon intention še ne mislim ne na to
donner une fête à l'intention de quelqu'un prirediti slavnost komu (v čast)
il n'est pas dans mon intention de ... ni moj namen, da bi ...
nourrir des intentions perfides imeti zahrbtne namene
faire un procès d'intention à quelqu'un koga tožiti zaradi njegovih (domnevanih) naklepov
prier à l'intention des disparus moliti za pogrešance
taire ses intentions molčati o svojih naklepih
(juridique) intention de lucre dobičkaželjen namen
l'enfer est pavé de bonnes intentions (proverbe) mnogo dobrih sklepov pride do slabih (negativnih) rezultatov

lemurēs -um, m (sor. z gr. λαμός žrelo, duplo, λαμία pošast [od tod lat. lamia, lamium], λαμυρός požrešen [vsi ti pojmi temeljijo na predstavi odprtega žrela] lemúri, duše pokojnikov sploh; dobre lemure so častili kot hišna božanstva (lares), zlobni pa so blodili okrog in strašili kot zli duhovi (duhovine, demoni) (larvae): Varr. ap. Non., Pers., Ap., mox etiam lemures animas dixere silentum O., nocturnos lemures … rides? H. Da bi zlobne lemure pomirili in izgnali iz hiš, so Rimljani njim na čast od 9. do 12. maja obha-jali lemursko slovesnost: Lemuria (lemuria) -ōrum, n lemúrije, lemúrska slovesnost: ritus erit veteris, nocturna Lemuria, sacri O. — Vulg. soobl. lemorēs: Char.