Franja

Zadetki iskanja

  • babilonski pridevnik
    1. v zgodovinskem kontekstu (o Babiloncih) ▸ babiloni, babilóniai
    babilonski klinopis ▸ babiloni ékírás
    babilonski kralj ▸ babiloni király
    babilonski bog ▸ babiloni isten

    2. (zelo velik) ▸ bábeli, babiloni
    babilonska zmešnjava ▸ bábeli zűrzavar
    babilonska zmeda ▸ bábeli zavar
    Rekorderka v številu imen je južnoafriška prestolnica: Cape Town, Kaapstad, Ekapa, le Cap, Kapkaupunki ali Kapstadt. V prihodnje naj bi to babilonsko jezikovno zmedo poenotili. ▸ A dél-afrikai főváros tartja a rekordot a város elnevezéseit illetően: Cape Town, Kaapstad, Ekapa, csak Cap, Kapkaupunki vagy Kapstadt. Ezt a bábeli nyelvzavart a jövőben szeretnék megoldani.
    babilonski kaos ▸ bábeli káosz
    babilonska mešanica ▸ babiloni keveredés
    V babilonski mešanici narodov, jezikov, kultur in običajev je slišati tudi dolenjsko in belokranjsko narečje. ▸ A népek, nyelvek, kultúrák és szokások babiloni keveredésében a dolenjskói és Bela krajina-i dialektus is hallható.
  • bajè adv. sembra, si dice, a quanto si dice:
    baje je zelo bogat a quanto si dice, è ricchissimo
  • barieren pridevnik
    1. v geografiji (o pregradi ali oviri) ▸ barrier, védő
    barierni nasip ▸ védőtöltés
    barierni greben ▸ barrier-zátony
    barierni otok ▸ barrier-sziget
    Barierni nasipi nastajajo ob obalah, kjer se morsko dno zelo položno spušča proti odprtemu morju. ▸ A védőtöltések olyan partvonalak mentén alakulnak ki, ahol a tengerfenék nagyon sekélyen lejt a nyílt tenger felé.

    2. (o zaščiti) ▸ barrier
    barierna kontracepcija ▸ barrier fogamzásgátlás
    barierna metoda ▸ barrier módszer
    barierna krema ▸ barrier krém
    Barierne metode so manj zanesljive: ob rednih spolnih odnosih v enem letu zanosi približno dvajset odstotkov žensk. ▸ A barrier módszerek kevésbé megbízhatóak: rendszeres szexuális érintkezés esetén egy év alatt a nők körülbelül húsz százaléka teherbe esik.
  • báti se to fear, to dread, to apprehend, to be afraid of, to be in fear of, to be apprehensive of; to have cold feet; to stand in fear (ali awe) of; to shy away from, žargon to funk; (biti zaskrbljen) to be anxious (ali uneasy) about

    zelo báti se to be frightened
    bati se je it is to be feared
    ničesar se ni bati there is nothing to be afraid of
    ničesar se ne bati to be game for anything
    ne bojte se! (ni nevarnosti) never fear!
    báti se boga to fear God
    ne bati se ne boga ne zlodeja to fear no foe
    bolj se boji matere kot očeta he is more scared of his mother than of his father
    bojim se, da je prepozno I fear that it is too late
    bojim se za Vas I'm (really) worried about you
    bojim se za njegovo zdravje I am worried sick about his health
  • bel kot kreda frazem
    1. (zelo bel) ▸ hófehér
    Imela je skodrane in tako črne lase, da se je njena polt zdela bela kot kreda. ▸ Göndör volt a haja és olyan fekete, hogy az arca hófehérnek tűnt.
    Obrnila se je proti prijatelju, ki se ji je smehljal nazaj z zobmi, belimi kot kreda. ▸ Odafordult a barátjához, aki hófehér mosolyt villantott rá.

    2. (zelo bled) ▸ falfehér
    Zavpila je "ne", stala je s slušalko v roki in trepetala, v obraz bela kot kreda. ▸ „Ne!”– kiáltott fel, állt a kezében a telefonkagylóval, remegett és falfehér volt az arca.
    Sopomenke: bled kot kreda
  • berljiv pridevnik
    1. (o zahtevnosti in prijetnosti) ▸ olvasható, érthető, olvasmányos
    berljiv roman ▸ olvasmányos regény
    berljiva knjiga ▸ olvasmányos könyv
    tekoče berljiv ▸ könnyen olvasható, gördülékenyen olvasható
    Njegova pripoved je tekoče berljiva in zgled dobro ter poljudno napisanega potopisa. ▸ Az elbeszélése gördülékenyen olvasható, és a jól megírt, kicsiszolt útirajzok példája.
    težko berljiv ▸ nehezen olvasható
    Če je izvirnik namenoma težko berljiv, naj bi imel podobno bralno izkušnjo tudi bralec prevoda. ▸ Ha az eredeti mű szándékosan nehezen olvasható, a műfordítás olvasójának is hasonló olvasási élményben kell részesülnie.
    lahko berljiv ▸ könnyen olvasható
    Prošnja za delovno mesto mora biti preprosta, lahko berljiva in pregledna. ▸ Az álláspályázatnak egyszerűnek, könnyen érthetőnek és világosnak kell lennie.
    berljiv jezik ▸ olvasmányos nyelvezet
    Članke odlikuje sočen in zelo berljiv jezik. ▸ A cikkeket szaftos és élvezetes nyelvezet jellemzi.

    2. (o vizualnosti, čitljivosti) ▸ olvasható
    berljiva pisava ▸ olvasható írás
    lepo berljiv ▸ szépen olvasható
    Vaša pisava je prav prijetna, čitljiva in lepo berljiva. ▸ A kézírása ékes, szép külalakú és könnyen olvasható.
    dobro berljiv zaslon ▸ jól olvasható képernyő
    Pri ločljivosti 1024 × 768 je slika še kar znosna, čeprav so črke že težko berljive. ▸ 1024×768-as felbontásnál a kép még elég tűrhető, de a betűk már nehezen olvashatók.

    3. računalništvo (o načinu branja podatkov) ▸ olvasható
    elektronsko berljiv potni list ▸ elektronikusan olvasható útlevél
    Povezane iztočnice: strojno berljiv, računalniško berljiv
  • beséda word; (izraz) expression, term; (izrek) saying; (obljuba) promise

    z besédami in writing
    z drugimi besédami in other words
    z eno besédo in a (ali one) word
    beséda ob (ne)pravem času a word in (out of) season
    in, niti beséde o tem! Pst! and mum's the word!
    in konec besédi! and that's that!
    na dan z besédo! (govori!) spit it out!, out with it, man!, ZDA pogovorno talk turkey!
    prav s temi besédami in so many words
    častna beséda word of honour
    častna beséd! word of honour!, upon ali on my honour!, honestly!
    nobene beséde več! not another word!
    beséda za besédo word for word, literally
    ostre beséde harsh (ali angry) words
    božja beséda gospel
    grde beséde foul language
    lepe beséde fair words
    prazne beséde empty (ali idle) words
    sladke beséde flattering words
    izvedena beséda derivative
    novo skovana beséda newly coined word
    zložena beséda compound word
    same beséde! mere words!
    enozložna beséda monosyllable
    težko izgovorljiva beséda tongue twister
    strokovna beséda technical term
    zelo zastarela beséda obsolete word
    zastarela beséda archaic word, archaism
    človek redkih besédi a man of few words
    spojena beséda portmanteau word (npr. smog = smoke + fog)
    izpeljava besed derivation of words; etymology
    tvorba besed word-formation
    števec besed telefonija word counter
    beséda je o... the point is, the point in question is...
    ne biti mož beséda not to keep one's word
    on je mož beséda he is a man of his word, he is true to his word
    vse to so same prazne beséde that's all idle chatter
    pametnemu je ena beséda dovolj a word to the wise
    beséda je dala besédo one word led to another
    dati svojo (častno) besédo to pledge one's word, to give one's word
    dati komu besédo to allow someone to speak
    biti mož beséda to keep one's word, to be as good as one's word; to be true to one's word
    njegova beséda je zakon (figurativno) what he says goes
    držati svojo besédo to keep one's word
    držal bom svojo besédo I will keep my word
    ni držal svoje beséde he went back on his word
    imam besédo na jeziku I have the word on the tip of my tongue
    ti imaš besédo it is your turn to speak, (na sestanku) you have the floor, you may take the floor
    ne dati drugim beséde to monopolize the conversation
    imeti zadnjo besédo to have the last word
    imeti odločilno (zadnjo) besédo pri to have the final say in
    jaz imam zdaj besédo it's my turn now, now I'll have my say
    imeti véliko besédo to talk big
    on ima glavno besédo he is the spokesman
    v tej stvari nimam nobene beséde več I no longer have any say in this matter
    od lepih besed še nihče ni bil sit fine words butter no parnips
    čim manj je besed, tem bolje je least said soonest mended
    izbirati beséde to pick one's words
    ni izgubljal, tratil besede o... he wasted no words on...
    naglasiti, poudariti besédo to stress (ali to emphasize) a word
    zaman izgubljati beséde to waste words
    izraziti z besédo to word
    niti beséde ni omenil o tem he did not breathe a word of it
    odvzeti komu besédo to stop someone from speaking
    pasti komu v besédo to interrupt someone, to cut short, pogovorno to chip in
    prositi za besédo to beg permission to speak, to ask leave to speak
    prosim za besédo! (ZDA) may I have the floor?
    oprostite besedi! saving your presence!
    prihranite si svoje beséde! save your breath
    sploh me ne pusti do beséde he does not let me a word in edgeways
    priti do beséde to get a word in edgeways
    ne priti z besédo na dan (žargon) to beat about the bush
    nisem mogel priti do beséde I couldn't get a word in
    prijeti koga za besédo to take someone at his word
    ne najdem (ne morem najti) besed I am at a loss for words
    tudi beséde resnice ni v tem there is not a word of truth in it
    prevračati beséde to quibble over words
    lastne beséde človek ne more slišati v tem hrupu in this din you can't hear yourself speak
    snesti svojo besédo not to keep one's word, to break one's word
    reči dobro besédo za koga to intercede in someone's favour, to say a good word for someone, to plead for someone
    premisliti beséde to ponder one's words
    skovati besédo to coin a word
    ne upati si z besédo na dan žargon to beat about the bush
    pretehtati svoje beséde to mind one's p's and q's, to ponder one's words
    vzeti komu besédo iz ust to take the words out of someone's mouth
    zastaviti svojo besédo arhaično to pledge one's word (ali honour)
    zastaviti dobro besédo za koga to put in a word for someone
    umakniti svojo besédo to retract one's word, to go back on one's promise
    verjeti na besédo to take on trust
    ubogati na besédo to obey to the letter
    lahko mi verjamete na besédo you may take my word for it; you can believe every word I say
    vleči beséde to drawl
    tudi beséde ni rekel he never said a word (ali žargon humoristično a dicky bird)
    reči besédo o pravem času to drop a timely hint; arhaično to say a word in season
    človek se lahkó zanese na njegovo besédo his word is as good as his bond
    izvleči se z lepimi besédami to talk one's way out
    dobiti besédo to have leave to speak, to be allowed to speak; parlament to catch the Speaker's eye
    (takrat) ni znal beséde angleški he could not then speak a word of English
    beséde ne ziniti to button up one's mouth
    iskal sem to besédo pri več avtorjih I have looked that word up in several authors
    beséda ni konj (figurativno) hard words break no bones
  • bes|en [ê] (-na, -no) (jezen) wütend; rasend
    pogovorno: zelo besen fuchsteufelswild, stinkwütend
    biti besen eine Wut im Bauch haben, eine Sauwut haben, eine Mordswut haben
    ironično kot besna glista stinkwütend
    besno kričanje das Wutgebrüll
  • betonirati glagol
    1. v gradbeništvu (o vlivanju betona) ▸ betonoz
    betonirati temelje ▸ alapot betonoz
    betonirati jašek ▸ aknát betonoz

    2. (utrditi) ▸ rögzül, megerősödik
    Film v tem pogledu seveda ne razočara, temveč le betonira avtorjev status. ▸ A film ebből a szempontból nem okoz csalódást, sőt megerősíti a szerző státuszát.
    To stališče se je začelo betonirati že zelo zgodaj. ▸ Ez az álláspont már korán rögzült.
  • bikini samostalnik
    1. tudi v pridevniški rabi (kopalke) ▸ bikini
    dvodelni bikini ▸ kétrészes bikini
    seksi bikini ▸ szexi bikini
    pozirati v bikiniju ▸ bikiniben pózol
    bikini kopalke ▸ bikini fürdőruha
    dekleta v bikiniju ▸ bikinis lányok
    obleči bikini ▸ bikinit felvesz
    nositi bikini ▸ bikinit hord
    Njena postava je popolna in tudi bikini ji lepo pristaja. ▸ Tökéletes az alakja, és a bikini is jól áll neki.
    Sopomenke: bikinke

    2. tudi v pridevniški rabi (del telesa) ▸ bikini
    depilacija bikinija ▸ bikini depiláció
    predel bikinija ▸ bikini zóna
    bikini linija ▸ bikinivonal
    Predel bikinija je zelo občutljiv na bolečino, zato je puljenje dlak na tem predelu precej boleče. ▸ A bikini zóna nagyon érzékeny, ezért a szőrtelenítés fájdalmas ezen a területen.
  • biti1 (sem)

    1. sein; (obstajati) existieren
    je/ni es gibt/es gibt nicht (je razlog/ni razloga … es gibt Grund/ keinen Grund …)
    česa je še (etwas) gibt es noch (kruha je še Brot gibt es noch)

    2.
    biti kaj (etwas) sein (biti otroška zdravnica/sprevodnik Kinderärztin/Schaffner sein)
    jaz sem, ki sem ich bin, der "ich-bin-da"

    3.
    biti kakšen sein (biti velik/rdečelasa/čistokrven/žalosten groß/rothaarig/reinrassig/traurig sein)
    po okusu: schmecken (biti grenak/kisel/sladkast bitter/sauer/süßlich schmecken)
    biti (zelo) lačen/žejen (großen) Hunger/Durst haben
    ne biti lačen/žejen keinen Hunger/Durst haben

    4.
    je/so/ni (potekati) stattfinden (seja je v dvorani B die Sitzung findet im Saal B statt; pogrebne slovesnosti bodo v ponedeljek die Begräbnisfeierlichkeiten finden am Montag statt)
    (koga) ni (jemand) ist nicht hier/da
    koga še ni (jemand) ist noch nicht gekommen (Karla še ni Karl ist noch nicht gekommen; staršev še ni nazaj/doma die Eltern sind noch nicht zurück/sind noch nicht gekommen)
    šole jutri ne bo (morgen) gibt es keine Schule

    5.
    je/ni tako dem ist (nicht) so

    6.
    biti do česa: meni je do česa mir ist an (etwas) gelegen; ich habe Interesse an (einer Sache) (meni je do resnice mir ist es an der Wahrheit gelegen; meni ni do mesa ich habe kein Verlangen nach Fleisch)
    meni je/ni do koga mir ist an (jemandem) gelegen/nicht gelegen; (jemand) interessiert mich (nicht)
    |
    biti iz Pariza/dobre hiše: aus (Paris/gutem Haus) sein
    biti iz najhujšega über dem Berg sein
    |
    biti na kom: na tebi je, da … es ist/liegt an (dir), zu …
    |
    biti ob kaj (etwas) verloren haben (ob vse sem ich habe alles verloren/mir wurde alles genommen; bil je ob življenje er ist ums Leben gekommen; bil je ob kosilo er ist ohne Mittagessen geblieben)
    |
    biti pri teti/zdravniku: bei (der Tante/dem Arzt) sein; (die Tante/den Arzt) besuchen; zabavi: besuchen; (večerni) predstavi: in (der Vorstellung/Abendvorstellung) sein
    biti pri čem : vem, pri čem sem (ich weiß,) woran ich bin
    |
    biti za (odobravati/podpirati) dafür sein
    |
    meni je/ni ➞ → dobro, dolgčas, slabo, všeč itn.
    biti ➞ → na glasu itn.
    v restavraciji: za koga je (riba)? wer bekommt ([den] Fisch)?
  • bíti (sém) imperf.

    A) (v osebni rabi)

    1. (izraža materialno ali duhovno navzočnost) essere:
    so še stvari, ki jih ne poznamo vi sono ancora delle cose che non conosciamo
    bil je kralj, ki je imel tri sinove c'era una volta un re che aveva tre figli

    2. (navadno s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom) essere, stare:
    hiša je (stoji)
    sredi polja la casa sta in mezzo ai campi
    za gozdom je (se razprostira)
    travnik dietro il bosco c'è, si stende un prato
    biti na zabavi (udeležiti se je) essere, partecipare alla festa
    nesreča je bila (se je zgodila)
    včeraj l'incidente è avvenuto ieri

    3. (z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom za izražanje lastnosti ali stanja osebka)
    prijatelj je učitelj l'amico fa il maestro
    pšenica še ni zrela il grano non è ancora maturo
    biti naprodaj essere in vendita
    biti v sorodu essere imparentato
    ne biti po volji non piacere, non andare
    biti brez denarja essere senza quattrini, al verde
    biti ob kaj perdere (lavoro, buon nome)
    biti za kaj sostenere, appoggiare qcs.
    biti v dvomih dubitare
    biti v skrbeh, v strahu za koga temere per qcn.
    (s kakovostnim rodilnikom):
    biti vesele narave essere di indole allegra
    biti srednje postave essere di statura media
    biti kmečkega rodu essere di origine contadina
    biti slabega zdravja essere di salute cagionevole
    biti istih let avere la stessa età

    4. (za izražanje istosti, enakosti) fare:
    ena in ena je dve uno più uno fa due
    kolikokrat je dve v osem? due quante volte sta in otto? quante volte fa otto diviso due?

    B) (v brezosebni rabi)

    1. (z zanikanim osebkom v rodilniku) essere:
    jutri ne bo šole domani non c'è lezione
    očeta še ni papà non c'è ancora

    2. (s smiselnim osebkom v odvisnem sklonu):
    žal mi je bilo mi è dispiaciuto
    zelo jo je bilo groza provava un forte terrore
    mater je strah la madre ha paura
    vse je bilo sram tutti si vergognarono

    3. (z delnim rodilnikom za izražanje količine) essere:
    denarja je malo di soldi ce n'è pochi
    ali je kaj novega c'è niente di nuovo
    deset jih je bilo erano (in) dieci

    4. (s prislovno rabljenim izrazom v povedku):
    dolgčas je che noia!
    otroka mu ni bilo mar del bambino non gliene importava niente
    na morju je bilo lepo al mare è stato bello
    slabo ji je bilo si è sentita male
    škoda ga je peccato per lui

    5. (z nedoločnikom za izražanje možnosti ali nujnosti) essere:
    žive duše ni bilo videti non c'era, non si vedeva anima viva
    tako se je spremenil, da ga skoraj ni spoznati è cambiato tanto da essere quasi irriconoscibile

    6. (v osebni ali brezosebni rabi, navadno s prislovno rabljenim samostalnikom) essere, fare:
    mraz je bilo faceva freddo
    zunaj je bila tema fuori era buio

    7. (eliptično za oživitev pripovedi) essere:
    kaj bomo zdaj? e adesso cosa si fa?
    še en kozarček bova beviamo un altro goccio
    klop je iz kamna la panca è di pietra
    fant je s Primorskega il giovanotto è del Litorale
    deček ni za šolo il ragazzo non è tagliato per la scuola
    hvala lepa. Ni za kaj tante grazie. Non c'è di che

    C) (pomožni glagol z opisnim ali trpnim deležnikom) essere:
    je delal, bo delal ha lavorato (lavorava, lavorò), lavorerà
    je izdelan è fatto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    kar je, je quel che è stato è stato
    dekle je lepo, da je kaj la ragazza è una vera bellezza
    obleka je bila trideset tisoč tolarjev il vestito è costato trentamila talleri
    ta je lepa! questa è bella!
    še tega je bilo treba ci voleva pure questo
    prav mu je gli sta bene
    bilo mu je, da bi zavriskal avrebbe voluto gridare dalla gioia
    o tem ni da bi govoril non è il caso di parlarne
    biti na glasu essere noto, famoso
    ali ti je znano, kaj je na stvari tu ne sai qualcosa?
    na tebi je, da poveš tocca a te dirlo
    otrok je po očetu il ragazzo è tutto suo padre, è suo padre sputato
    po njem je è perduto, è morto
    ne vem, pri čem smo non so a che punto siamo
    biti pri sebi essere cosciente; essere robusto
    ves dan je v knjigah sta tutto il giorno chino sui libri
    pren. biti bela vrana essere raro come le mosche bianche
    biti bogat z nečim abbondare di qcs.
    bolje bi bilo, če bi ostali doma tanto valeva restare a casa
    pren. biti brez skrbi dormire tra due guanciali
    biti deležen splošne graje riscuotere il biasimo generale
    koliko sem dolžan? cosa devo?
    biti donosen rendere
    biti drogiran žarg. avere la scimmia sulla spalla
    napis je iz trinajstega stoletja l'iscrizione data dal tredicesimo secolo
    biti kandidat candidarsi
    biti komu v čast fare onore a qcn.
    biti med Scilo in Karibdo essere tra Scilla e Cariddi
    biti mlahav essere di lolla
    biti na čelu capitanare, capeggiare, guidare
    biti na dieti stare a dieta
    kakor je navada reči come si suol dire
    tvoje ravnanje ni primerno tvojim letom certi tuoi atteggiamenti si disdicono alla tua età
    biti nujen urgere
    biti ob pamet ammattire
    pren. biti poskusni zajec fare da cavia
    potreben bi bil še ščepec soli qui ci andrebbe ancora un po' di sale
    ti čevlji so mi prav queste scarpe calzano benissimo
    stori, kakor ti je prav fa' pure come ti piace
    biti stalni odjemalec v trgovini servirsi in un negozio
    biti v agoniji agonizzare
    biti v cvetju fiorire
    biti v devetih nebesih essere al settimo cielo
    biti v modi usare
    zdaj so v modi nižje pete adesso i tacchi usano meno alti
    biti v nevarnosti correre pericolo
    jur. biti v pristojnosti competere
    biti v skrbeh (za) temere, trepidare (per)
    biti v veljavi essere in vigore, vigere
    biti višji, širši, težji superare qcn. in altezza, in larghezza, in peso
    pren. biti ves blažen andare in visibilio
    biti vreden, zelo vreden, vreden celo premoženje valere un mondo, un occhio della testa, un patrimonio, un Perú, un tesoro
    ne biti vreden piškavega oreha non valere un accidente, un cavolo, un fico secco
    biti zaslužen za domovino ben meritare della patria
    biti zastarel essere out
    biti žal dispiacere, rincrescere
    žal mi je, a ti ne morem ustreči mi dispiace ma non posso accontentarti
  • bíti (sem) ser; estar

    ste Vi? ¿es usted?
    kaj je to? ¿qué es esto?
    kaj (pa) je? ¿qué es?, ¿qué pasa (ali ocurre)?
    on je doma (él) está en casa
    smo (trenutno) v Kranju estamos en Kranj
    koliko ste stari? ¿qué edad tiene usted?
    smo utrujeni estamos cansados
    brat mi je bolan mi hermano está enfermo
    okno je odprto la ventana está abierta
    moja sestra je zelo priljubljena mi hermana es muy apreciada
    zgodaj, pozno je es temprano, es tarde
    kava je hladna el café está frío
    danes je 10. maj hoy estamos a diez de mayo
    seja je bila včeraj la reunión tuvo lugar ayer
    je, so ... hay
    v tej ulici je mnogo trgovin en esta calle hay muchas tiendas
    sinoči sem bil v kinu anoche estuve en el cine
    mraz (toplo, sončno, vetrovno) je hace frío (calor, sol, viento)
    vroče mi je, zebe me tengo calor, tengo frío
    če je tako si es así, en ese caso
    upati je, da ... es de esperat que...
    ne biti pri sebi no estar en sí
    biti na tekočem estar al día
  • biti si podoben kot jajce jajcu frazem
    (biti si zelo podoben) ▸ olyanok, mint két tojás
  • biti tiho kot miš frazem
    (biti zelo tiho) ▸ lapít, mint a kisegér, meghúzza magát, mint a kisegér, csendben van, mint a kisegér, kontrastivno zanimivomeg se mukkan, kontrastivno zanimivohallgat, mint a csuka, kontrastivno zanimivokussol
    Ko vemo, da se pri sosedih dogaja nasilje, smo tiho kot miši. ▸ Amikor tudjuk, hogy a szomszédunkban erőszak történik, akkor lapítunk, mint a kisegér.
  • biti za v muzej frazem
    (biti zelo star; biti neuporaben) ▸ múzeumba való, múzeumba illő, kiöregedett
    Podobno kot kateri od mestnih avtobusov, so tudi nekatere pohorske žičnice že za v muzej. ▸ A város néhány buszához hasonlóan Pohorje drótkötélpályái is múzeumba illő darabok.
    Sobe na oddelku so prastare, postelje skoraj za v muzej. ▸ A kórházi osztály szobái ősrégiek, az ágyak szinte múzeumba való példányok.
    Polne Križanke so pričale, da fantje še niso za v muzej in znajo še kako dvigniti temperaturo na prizorišču. ▸ A Križanke teltházas szabadtéri színpada megmutatta, hogy a fiúk még nem öregedtek ki, és tudják, hogyan kell a felpörgetni a hangulatot a nézőtéren.
  • blamírati (koga) to compromise (someone); to expose someone to ridicule; to ridicule someone; to bring discredit upon someone; to disgrace someone; to make someone look a fool

    blamírati se to disgrace oneself, to make oneself ridiculous; to make a fool of oneself; (ne uspeti) to fail, to meet with failure; to make an ass of someone; to be confounded; to look foolish; to expose oneself to blame
    zelo se blamírati to make a prize fool (ali idiot) of oneself
    strašno sem se blamiral I made an awful fool of myself
    blamiran sem I feel foolish
    ne blamiraj me! pogovorno stop taking the mickey
  • bled kot kreda frazem
    (zelo bled) ▸ fehér mint a fal
    Niti sanjalo se ji ni, da je od šoka bleda kot kreda. ▸ Nem is sejtette, hogy a sokktól fehér lett, mint a fal.
    "Rešite ga!" je vzkliknila in bleda kot kreda mahala z dežnikom. ▸ „Mentsék meg!” – kiáltott fel és falfehéren integetett az esernyőjével.
    Sopomenke: bel kot kreda
  • blesteti glagol
    1. (biti zelo uspešen) ▸ jeleskedik, kitűnik, remekel
    vratar blesti ▸ a kapus jeleskedik
    moštvo blesti ▸ a csapat jeleskedik
    ekipa blesti ▸ a csapat remekel
    reprezentanca blesti ▸ a válogatott jeleskedik
    blesteti v matematiki ▸ jeleskedik a matematikában
    blesteti na tekmi ▸ kitűnik a versenyen
    blesteti na igrišču ▸ remekel a pályán
    blesteti kot igralec ▸ játékosként remekel
    vnovič blesteti ▸ ismét remekel
    posebej blesteti ▸ különösen jeleskedik, különösen kitűnik
    najbolj blesteti ▸ leginkább jeleskedik
    zares blesteti ▸ igazán jeleskedik
    Kljub številnim priložnostim nismo zadeli v polno, ker je blestel odlični domači vratar. ▸ A számos esély ellenére sem volt telitalálat, a hazai kapus végig remekelt.
    Nekoč je blestel na teniških igriščih, zdaj pa se je podal v nogomet. ▸ Annak idején a teniszpályákon jeleskedett, most a fociban próbál szerencsét.

    2. (biti zadovoljen; biti ponosen) ▸ sugárzik
    Vodstvo RZS je blestelo od zadovoljstva, starši niso skrivali ponosa. ▸ A Kézilabdaszövetség ragyogott az elégedettségtől, és a szülők sem rejtették véka alá büszkeségüket.
  • bogat (-a, -o) reich (česa an); reichhaltig; (premožen) reich, begütert
    zelo bogat človek: schwerreich, steinreich
    bogat z/na -reich (z beljakovinami eiweißreich, z lesom holzreich, z maščobami fettreich, z nafto ölreich, s padavinami niederschlagsreich, s pigmentom pigmentreich, z ribami fischreich, z rudami erzreich, s surovinami rohstoffreich, z vitamini vitaminreich, z vodo wasserreich, wasserführend, energetsko energiereich, miselno gedankenreich, oblikovno formenreich, vsebinsko gehaltvoll, inhaltsreich)
    bogata domišljija der Phantasiereichtum
    tehnika bogata pena der Reichschaum
    država, bogata s surovinami das Rohstoffland
    |
    bogati in revni arm und reich