Franja

coniugātiō -ōnis, f (coniugāre)

1. zveza, spajanje, združitev, (z)mešanje: mellis et fellis Ap.; poseb. telesna združitev, spolni odnos: corporum, uxoria Arn.

2.
a) ret. debelska (etimološka) sorodnost besed: Ci.
b) gram. sprega, spregatev, konjugacija glagola: slovničarji.
c) log. sklepanje, izvajanje, zaključek: Ps.-Ap.

coniugium -iī, n (coniūx: coniungere)

1. zveza, združitev: Val. Max., corporis atque animae Lucr.

2. (poseb.) zakonska zveza, zakon (le kot telesna zveza; prim.: coniugium est dictum a iugo, quo in nuptiis copulantur Isid.): Ter., Col., Plin. idr., prima societas in coniugio est Ci., tota domus coniugio et stirpe coniungitur Ci., coniugii dos, coniugium hoc petere O., in eodem coniugio manere T., coniugio accipere alicuius filiam T., nova nobis in fratrum filias (z bratičnami) coniugia T.; z objektnim gen.: huius coniugii cupidus N. želeč si zakona z njo; (o golobih): coniugii fidem non violant Plin.

3. evfem.
a) ljubezenska zveza: sororis (s sestro) O., coniugio, quod fecit, adest dea O., c. ferum Tib. divji zakon.
b) (o živalih) spoj, sparitev: iuvenca coniugii rudis O., illae saepe sine ullis coniugiis vento gravidae V. (o kobilah).

4. met. soprog, mož, soproga, žena, zakonec: (Helena) coniugiumque domumque, patres natosque videbit V. soproga (Menelajeva), Helenum Graias regnare per urbes coniugio … Pyrrhi … potitum V. Pirove soproge (= Andromahe), coniugium optatum V.; pl. coniugia =
a) soproge, zakonske žene: Aur.
b) zakonske dvojice, zakonski pari: Cod. Th.; (o živalih) skupaj živeče dvojice, pari: vagantur fer(m)e coniugia Plin. po dva in dva, po parih, bina coniugia Plin. po dve dvojici.

coniūnctiō -ōnis, f (coniungere)

1. krajevna zveza, združitev, stik: Cels., coniunctione portuum insula (urbi) adiungitur Ci., c. tectorum Ci. skupek, skupina.

2. pren.
a) zveza, spoj: Varr., coniunctio confusioque naturae Ci., ad coniunctionem hominum nati sumus Ci. druženje z ljudmi, c. mentis cum externis mentibus Ci. soglasnost, simpatija, c. secundae dubiaeque fortunae Ci., nostra municipia coniunctione vicinitatis moventur Ci. kot najbližji sosedje, c. sortis Ci., criminum Cu., litterarum inter se c. Q.
b) occ. α) zveza po rojstvu ali poroki, sorodnost, svaštvo: Varr., c. sanguinis Ci., coniunctiones fratrum Ci., pro paterna necessitudine et coniunctione Ci., c. adfinitatis Ci., quae coniunctio necessitudinem eorum sanxit N., coniunctione Caesaris (s Cezarjem) dignum credi T. β) prijateljstvo: me Cn. Pompeius semper sua coniunctione dignum putavit Ci., c. benevolentiae, gratiae Ci., novae coniunctiones Ci. γ) politična zveza, stranka: vestram equitumque Romanorum coniunctionem confringere Ci., Pompeium a Caesaris coniunctione avocare Ci.
c) α) log. pojmovna zveza, spajanje pojmov, zveza (združevanje) misli: quae coniunctio, quae diiunctio vera est Ci., haec quoque c. est ex repugnantibus Ci., deinde addunt coniunctionum negantiam Ci., c. syllogismi Gell. β) ret. zveza v govoru: suave autem erit genus dicendi … coniunctione, quae neque asperos habet concursus neque diiunctos atque hiantīs Ci.; govorna podoba = zevgma: Corn. γ) gram. veznik, konjunkcija: Corn., Sen. ph., Serv., cum demptis coniunctionibus plura dissolute dicuntur Ci., sequitur c. Q., quae (figura) quia coniunctionibus caret, dissolutio vocatur Q., neque coniunctiones saepe iterare dubitavit Suet.

conjugaison [kɔ̃žügɛzɔ̃] féminin, grammaire spreganje, spregatev; zoologie združitev, spojitev; združitev

la conjugaison de nos efforts naši združeni napori

conjunction [kəndžʌ́ŋkšən] samostalnik
zveza, združitev, spajanje, (s)parjenje; kombinacija; sovpad; križišče, razpotje
slovnica veznik

in conjunction with skupaj s

consolidation [kənsɔlidéišən] samostalnik
utrditev, ojačenje; združitev; zgostitev
geologija postopen zemeljski usad

consolidation [-sjɔ̃] féminin utrditev, okrepitev; konsolidacija, postavitev na trdne temelje; juridique združitev (ločenih pravic); médecine zacelitev (d'une plaie rane)

consolidation d'un mur, d'un pont utrditev zidu, mostu
consolidation des finances, du dinar konsolidacija, ozdravljenje financ, dinarja

copulación ženski spol zveza, vezanje, združitev

Einigung, die, združitev, zedinjenje; soglasnost; sporazum; konsenz, strinjanje; kirchlich: privolitev; die Einigung erreichen doseči sporazum

factio -ōnis, f (facere)

1. počenjanje, početje, ravnanje: quae haec factio est? Pl.; v slabem pomenu: zlobno delovanje, spletkarstvo, kovarstvo, rovarjenje: Cassian.; meton. pravica kaj storiti: factionem testamenti non habet Ci. nima pravice -, ne sme delati oporoke, cui testamenti f. nulla est Ci.

2. sklenitev, združitev s kom v skupno delovanje; meton. zveza, družba, druščina, prijateljstvo, privrženci, ločina: utrinde iram, utrinde factiones tibi pares Ca. fr. prijateljstva, druščine, cum vostris nostra non est aequa factio Pl. privrženci = sorodstvo, alia (medicorum) factio coepit in Sicilia Plin. ločina, eiusmodi factiones Plin. iun. združitve = bratovščine, „cehi“, auferetur factio lascivientium Vulg. družba.

3. occ. politično strankarsko delovanje, strankarske spletke, strankarstvo: Vell., sine factione officia amicis praestanda esse N. brez strankarskih ozirov, nepristransko, per vim et factionem Ci. s silo (nasiljem) in strankarskim spletkarjenjem (kovarstvom), haec inter bonos amicitia est, inter malos (svojatjo) f. S. nobilitas factione magis pollebat S. s svojimi spletkami, in singulis domibus factiones sunt C., factionum partes Ph. ločitve strank = ločene stranke; meton. (politična) stranka: Suet., Ap., Iust., Tert.; ernat Athenis duae factiones N., f. paucorum (v pomenu gr. ὀλιγαρχία).
b) vstaja, upor, zarota: f. militaris Eutr. vojaški upor, vstaja vojakov; meton. uporniška (vstajniška) drhal, strankarska tolpa: Eutr.
c) gledališka svojat, „klika“ = privrženci, pokrovitelji igralcev v gledališču in cirkusu: Suet.; tudi oddelek (družba, tovarištvo, tovarišija) α) pantomimikov: Petr. β) dirkačev z vozovi v cirkusu; v Rimu so bile štiri take (po svojih barvah imenovane) družbe: albata, russata, veneta, prasina Suet., domini factionum (= factionarii) Suet., Lamp.

foederātiō -ōnis, f (foederāre) z(a)veza, združitev, zedinjenje: Eccl.

fusion [fjú:žən] samostalnik
taljenje (into, to)
zlitje, združitev, koalicija, spojitev

fusion welding električno varjenje

Fusion, die, (-, -en) fuzija (tudi Physik), združitev

fusión ženski spol taljenje, topljenje; ulivanje (zvonov); spojitev, združitev

en estado de fusión v tekočem stanju
entrar en fusión stopiti se
horno de fusión talilna peč

fusione f

1. taljenje, topljenje:
fusione dei metalli taljenje kovin
punto di fusione tališče

2. vlivanje

3. fuzija:
fusione nucleare jedrska fuzija

4. pravo spojitev, združitev, fuzija:
fusione di partiti združitev strank

5. pren. ujemanje, skladnost:
fusione di colori skladnost barv

6. pren. stapljanje, zlivanje

Fusionierung, die, (-, -en) fuzioniranje, združitev

fusionnement [füzjɔnmɑ̃] masculin stopitev, združitev, fuzija

fûzija ž (lat. fusio) fuzija, spojitev, združitev: fuzija banaka

henōsis -is, f (gr. ἕνωσις) združitev (v eno), eden eonov krivoverca Valentina: Tert.

hymen¹ hyménée [imɛn, imene] masculin, poétique zakonska zveza; figuré ozka povezanost, združitev

les fruits de l'hymen otroci