Franja

refūtātiō -ōnis, f (refūtāre) spodbijanje (izpodbijanje), spodbitje (izpodbitje), ovrženje, ovržba, zavrnitev, odklonitev: Ci., Q., M.

refūtātus, abl. -ū, m (refūtāre) spodbijanje (izpodbijanje), spodbitje (izpodbitje), ovrženje, ovržba, zavrnitev, odklonitev: usque adeo falsae rationi vera videtur res occurrere et effugium praecludere eunti ancipitique refutatu convincere falsum Lucr.

rēiectiō -ōnis, f (rēicere)

1. izmetavanje, bruhanje, bljuvanje: sanguinis Plin. —

2. pren.
a) odvračanje, odbijanje (od sebe), prevalitev od sebe na drugega: in alium Ci. ap. Q.
b) zametavanje, zavračanje, odklanjanje: huius civitatis Ci.; occ. odklonitev, zavrnitev izžrebanih sodnikov: reiectio iudicum facta est Ci.; abs.: reiectione interposita Ci.

reiezione f admin. pravo zavrnitev (prošnje)

rejection [ridžékšən] samostalnik
zavrnitev, odklonitev, odbitje
medicina povračanje, bljuvanje, izmetavanje

rejections množina izmeček, izvržek, škart; množina iztrebki, blato

rejoinder [ridžɔ́ində] samostalnik
pravno odgovor, replika, zavrnitev; protiodgovor, (hiter, odrezav) odgovor

renūtus, abl. -ū, m (renuere) namig, odkimavanje = odklonitev, odklanjanje, zavrnitev, zavračanje: nam ego quoque simili nutu ac renutu, respondere voto tuo possum Plin. iun.

réplica ženski spol replika; glasba ponovitev; zavrnitev; odgovor (na odgovor); ugovor

rèplika ž (fr. réplique) replika, odgovor, zavrnitev

repoussement [rəpusmɑ̃] masculin sunek nazaj (pri strelnem orožju); figuré zavrnitev

reprobātiō -ōnis, f (reprobāre) zavrnitev, neodobravanje, ovržba, ovrženje: Tert., Hier., Vulg.

reprobation [reprəbéišən] samostalnik
neodobravanje, zavračanje, zavrnitev, obsojanje, graja(nje)
cerkev prekletstvo, obsodba na večno pogubljenje

Reprobation, die, Recht zavrnitev, nasprotni dokaz

repudiātiō -ōnis, f (repudiāre) odganjanje, odvračanje, zavračanje, zavrnitev, odklanjanje, odklonitev, preganjanje, zametavanje, zametovanje: supplicum Ci.; abs.: mihi simulatio pro repudiatione fuerit Ci. ep.

repudiation [ripju:diéišən] samostalnik
zavrnitev, odklonitev (državljanstva, dediščine itd.), odbitje, nepriza-devanje (državnega dolga), repudiacija; zavržba (sina, žene)

répudiation [repüdjasjɔ̃] féminin odslovitev žene, ločitev zakona, repudiacija; zavrnitev, odklonitev; odpoved (de quelque chose čemu)

répudiation d'une succession zavrnitev dediščine

repudio moški spol zavrnitev, odslovitev (žene)

repulsa ženski spol odklonitev, zavrnitev, upiranje; graja, ukor; neuspeh igre (v gledališču)

repulsa -ae, f (repellere)

1. zavrnitev, prezir(anje), prezrtje: ne hanc repulsam tua sentiret calamitas Ph. zavrnitev, odslovitev, in tristitiam ira repulsam revolvitur Sen. ph.; occ. kot publicistični t.t. zavrnitev, odklonitev, neizvolitev pri potegovanju za kako javno uradniško funkcijo, čast: dolor repulsae C. da ni (bil) izvoljen, aegre tulisse P. Rupilium fratris repulsam consulatūs Ci. propadlo kandidaturo za konzula (konzulat), repulsa aedilicia Ci. neuspeh pri kandidaturi (potegovanju) za edila (edilstvo, ediliteto), Appium Claudium sine repulsā factum esse consulem Ci. da ni nikoli prej pogorel pri volitvah za konzula, a populo repulsam ferre ali samo repulsam ferre ali accipere Ci., Plin. biti prezrt, propasti, doživeti neuspeh (poraz) na volitvah, virtus repulsae nescia sordidae H., repulsā notatus Val. Max.

2. odbitje, odbijanje, odklonitev, zavrnitev kake prošnje, prazna (neuspešna, neuslišana) prošnja: nullius rei a se repulsam laturum N. da mu ne odbije ničesar, posce bonis aliquid: nullam patiere repulsam O. ne boš prosil zastonj, sint tua vota licet … secura repulsae O., amor crescit dolore repulsae O., longae nulla repulsa morae Pr., indignatio repulsae Ap.

repulse¹ [ripʌ́ls] samostalnik
odbitje, odvračanje, zavračanje, zavrnitev, odklonitev; (vojaški) neuspeh, poraz; repulz

to meet with a repulse, to suffer a repulse biti odklonjen, zavrnjen, ne biti uslišan, dobiti "košarico", doživeti neuspeh