Franja

in-cīdo² -ere -cīdī -cīsum (in, caedere)

1. vrezati, zarezati, narezati, vsekati, nasekati, vdolbsti: Auct. b. Hisp., Lamp., arbor inciditur Plin., incisae servant mea nomina fagi O., tenerae arbores incisae C. narezana; od tod: incisus pulmo Ci. ali folia incisa Plin. z zarezo, quod possim titulis incidere Iuv., tabula his litteris incisa L., marmora notis incisa H. marmornate plošče z (vsekanimi) napisi. Z obj. napisanega na vprašanje kje? z in in abl.: Plin., Plin. iun., Suet., epigramma incisum est in basi Ci., exemplum (kopija) in pilā lapideā incisum N., in ea basi nomen Africani erat incisum Ci.; na vprašanje kam? (z in in acc.): Suet., Plin., Plin. iun., inmunitates in aes iubebat incidi Ci.; abs.: incidebantur (sc. in aes) leges Ci.; z dat.: Suet., sepulcro summam i. H., verba ceris i. O. včrtati, začrtati v … , amores arboribus i. O. ljubezenske tožbe v … vrezati (zarezati).

2. occ.
a) (vrezujoč) obrezati: pinnas i. Ci., vites i. V., etsi incidamus media, ne nimis sero ad extrema veniamus. Ci. obrežemo = na kratko obdelamo (opravimo).
b) (vrezujoč) prerezati, razrezati, odrezati: nos linum incidimus Ci. odpremo pismo, venas (venam) incidere Plin., T., Suet., Cels. žile prerezati, kri izpustiti (komu), puščati (komu), qui legato venas incideret Ci. je dal žile prerezati, funem i. V.; pogosto pren.: incidunt nervos populi Romani Ci. režejo narodu kite = mrtvijo, slabijo ga, spes incisa L. „odrezano“ = odvzeto, odneseno, horam casus incidit Sen. ph.
c) s prolept. obj. (vrezujoč) izrezati, izsekati: ferro incidit perpetuos dentes (na žagi) O., novas incide faces! V.
č) kot medic. t. t.: raztelesiti (razteleševati), razuditi (razudovati): corpora mortuorum Cels., nocentes homines vivos Cels.

3. metaf.
a) pretrgati, prekiniti, motiti: non lusisse pudet, sed non incidere ludum H., interrogatio sermonem incidit L., novas incidere lites me monuit V., omnem deliberationem i. Ci., genus vocis incidens Ci. premolkujoč.
b) ovreči, zavreči, razveljaviti (razveljavljati), uničiti: testamentum, tabulas (testamenti) Icti. Od tod subst. pt. pf. incīsum -ī, n (ret. t. t.) zareza = odstavek v periodi (= gr. κόμμα, lat. tudi incīsiō): Ci., Q.

2. adv. pt. pf. incīsē (= incīsim): Ci.

īn-fāstīdībilis -e ki se ne sme zametavati, zaničevati, zavreči: sedulitas Cass.

jack² [džæk] prehodni glagol (navadno z up)
dvigniti z dvigalom, škripcem
pogovorno dvigniti cene, mezde (up)
figurativno opustiti, zavreči (up)
ameriško loviti s svetilko

to jack up one's job opustiti delo, dvigniti roke od dela
to jack up s.o.'s morale dvigniti komu moralo

odbáciti òdbācīm
1. odvreči: odbaciti teret
2. zavreči, odkloniti: odbaciti učenje nepravih učitelja; odbaciti idole; zašto hoćeš da odbaciš sreću koja ti se nameće
3. vreči dalje kakor kdo drug: on mu je odbacio

òdvrgnuti -nēm
I.
1. odvreči: odvrgnuti oružje
2. odkloniti: odvrgnuti branioca
3. zavreči: odvrgnuti krivo učenje
II. odvrgnuti se gl. odmetnuti se: odvrgnuti se u hajduke

pòvrgnuti -nēm
I.
1. odvreči, zavreči: vaša oružja povrzite
2. povreči
II. povrgnuti se ekspr. roditi se: ona se povrgnula u Benkovcu u Dalmaciji

prō-iciō -ere -iēcī -iectum (pro in iacĕre)

1. vreči (metati) pred koga, komu: proiectum (sc. cani) odoraris cibum H., proicere alicui frustum cibarii panis Ap.; occ. (naprej) iztegniti (iztegovati, iztezati), (po)moliti (pomaljati), pred sebe (pred sabo) držati: brachium Ci., linguam Lucan., pectus ac ventrem Q., hastam N. nastaviti, clipeum prae se L., pedem laevum V. levo nogo postaviti naprej, naprej stopiti z levo nogo; metaf. stavbo napustiti, na stavbi narediti (delati) napušč (tin, izzidek): ius ali servitus proiciendi Icti. pravica narediti nad sosedovim zemljiščem napušč, prizidek, poseb. tin, izzidek; od tod proici moleti, štrleti, strčati: tectum proiceretur Ci., urbs in altum proiecta Ci. v morje moleče (se prožeče, iztezajoče); tako tudi act. proicere in altum Pac. fr., Ca. fr. v (na) odprto morje moleti (štrleti, prožiti se).

2. (s)poditi, odgnati (odganjati), izgnati (izganjati): Sen. ph. idr., puerum ex angiportu Pl., tantam pestem (sc. Catilinam) foras Ci., aliquem ab urbe O.; occ.
a) pregnati (preganjati), izgnati (izganjati): Agrippam in insulam Planasiam T., Sarmaticas proiectus in oras O.
b) lacrimas Auct. b. Alx. preli(va)ti, točiti, verba Sen. ph. izustiti (izuščati), izgovoriti (izgovarjati).

3. tja (na tla, proč, vstran) vreči (metati), zagnati (zaganjati), izvreči (izmeta(va)ti), odvreči (odmetavati), zavreči (zametavati): sarcinas C., effigiem imperatoris T., aquilam intra vallum C., proicere galeam ante pedes V., aliquid in ignem C., quaedam per fenestram Sen. ph., vexillum trans vallum Val. Max., crates C. nametati (da bi z njimi pokrili jarke), alga proiecta V., proiectus ad saxa Ci., proicere arma C. položiti orožje, odvreči orožje, insignia H. odložiti, puellam Pl. izpostaviti, se in forum L. planiti, semet in flumen Cu., se ex navi C. zagnati se (skočiti) z ladje, super exanimem sese proiecit amicum V. se je vrgel, proicere se ad pedes alicuius Ci. pasti na kolena pred kom; s predik. acc.: tribunos insepultos L., aliquem inhumatum Ci.; pren.: cives in aperta pericula V. pehati, se in hoc iudicium Ci. (kot priča) siliti k tej pravdi, in has miserias proiectus sum S. pahnjen sem, proicere se in muliebres fletus L. planiti v jok (tarnanje), ponižati se do … ; tako tudi pass.: in concubitum amicorum proiecta Iust., proiecta senatūs auctoritas T. propadla.

4. metaf.
a) zavreči (zameta(va)ti), odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), vnemar pustiti (puščati), opustiti (opuščati), odpoved(ov)ati se čemu, izogniti (izogibati) se česa, čemu: patriam virtutem C., libertatem Ci., ampullas H., pudorem O., spem salutis Plin. iun., queritur in contione sese proiectum ac proditum a Pompeio C., proiectis omnibus (vse pustivši vnemar) fugae consilium capere C., proicere animam V. usmrtiti (ubiti) se.
b) (ob določenem času) koga odgoditi, odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), zavrniti (zavračati), postaviti (postavljati) pred vrata, izločiti (izločati): ii, qui ultra quinquennium proiciantur T. — Od tod adj. pt. pf. prōiectus 3

I.

1. (naprej, ven) moleč, štrleč, iztezajoč se, pomaljajoč se: saxa V., proiectae orae continentis L., neuter proiectus, neuter paulo proiectior Suet.; subst. prōiectum -ī, n tin, izzidek, pomol pri stavbah: Icti.

2. metaf.
a) izreden, izjemen, odličen, izvrsten, sijajen: proiecta iustitia est atque eminet Ci., audacia Ci., cupiditas Ci. nezmerna.
b) nagnjen k čemu, dojemljiv za kaj, podvržen čemu: homo ad audendum proiectus Ci. zelo drzen človek, pravi vratolom(než), in libidinem proiecti Iust., proiectissima ad libidinem gens T., proiectus in verba Amm., Gell. —

II.

1. naprej, na tla vržen, (na tleh) ležeč: proiecti ad terram C., viridi proiectus in antro V., ante simulacra proiecti C., proiecto opem ferre O., insula proiecta in meridiem Plin.

2. metaf. zavržen, zaničljiv, zaničevanja vreden, nizek, podel: consulare imperium L., servientium patientia T., quid esse vobis aestimem proiectius? Prud.
b) potrt, povešen, malodušen, pobit: vultus T. — Adv. prōiectē zaničljivo, malomarno, brezskrbno, brezbrižno, nebrižno, neskrbno, ravnodušno: ignoscere Tert.

put away

1. prehodni glagol
pospraviti, dati na svoje mesto; odložiti (delo, breme); prihraniti, dati na stran (denar); znebiti se prenehati (he put away drinking)
ločiti se
sleng "pospraviti" (jed, pijačo), pojesti, popiti (he put away a big steak)
pogovorno spraviti koga kam, zapreti (v zavod)
pogovorno spraviti koga s poti, ubiti; zavreči, pognati (ženo)

2. neprehodni glagol
navtika odpluti (for kam)

re-fundō -ere -fūdī -fūsum (re in fundere)

I.

1. nazaj (z)liti, nazaj izli(va)ti: Cels. idr., vapores eādem (= eodem) refundere Ci., refundere aequor (morsko vodo) in aequor (morje) O.

2. med. in pass. nazaj teči, nazaj izli(va)ti se, uli(va)ti se, razli(va)ti se: refusus Oceanus V., Lucan. vase se izlivajoč = okoli Zemlje tekoč, Zemljo obtekajoč (obdajajoč), imis stagna refusa vadis V. od morskega dna (proti površju), palus Acheronte refuso V. po izstopu Aheronta nastalo (Avernsko) jezero, fletu super ora refuso O. solze so se ulile (udrle) po licu; metaf. razli(va)ti se = razprostreti (razprostirati) se: campus in immensum refusus Sil. razprostirajoče se, spiris refusis nemus implicuit anguis Val. Fl., Chiron refusus Cl. zleknjen, sklonjen, refusa coniugis in gremium Lucan. ležeča ob …

3. narediti (povzročiti), da se kaj izlije (ulije, razlije) = (s)topiti, raztopiti (raztapljati): luna refundit glaciem Plin. —

II. metaf.

1. nazaj da(ja)ti, vrniti (vračati), zopet (znova, spet) izročiti (izročati), zopet (znova, spet) preda(ja)ti, zopet (znova, spet) odda(ja)ti: Ambr. idr., Nilo copias suas refundere Plin. iun., refundere, quod accepit Icti., impensas invicem Icti.

2. obilno razli(va)ti = razsipati (razsipavati), zapraviti (zapravljati), (po)tratiti: Cl.

3. (s poudarjeno predpono re) odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati), ne vzeti (ne jemati): serta Cl.

4. nazaj zagnati (zaganjati): laterique (sc. scopuli) illisa refunditur alga V. — Od tod adv. (iz pt. pf. refūsus) refūsē bogato, obilno, izdatno: humus refusius egesta Col. precej rahla.

re-fūtō -āre -āvī -ātum (prim. cōn-fūtō)

1. odbi(ja)ti, nazaj (po)gnati, nazaj tirati, nazaj tiščati, odgnati (odganjati), odvrniti (odvračati): nationes bello Ci.

2. metaf.
a) odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), odkloniti (odklanjati), zavreči (zametati), zaničevati, ne marati: virtutem aspernari ac refutare Ci., cupiditatem alicuius Ci., clamorem Ci., vitam S. fr.
b) kako trditev zavrniti (zavračati) kot napačno = ovreči (ovračati), spodbi(ja)ti (izpodbi(ja)ti), zanikati (zanikovati, zanikavati), ne prizna(va)ti: quae a me dicta sunt, non refutabis Ci., oratio re magis quam verbis refutata Ci., Fors dicta refutet ! V. Usoda, odvrni … = Usoda, ne zadeni … !; pesn. z ACI: si quis corpus sentire refutat Lucr.

rē-iciō -ere -iēcī -iectum (re in iaciō) nazaj vreči (metati), nazaj da(ja)ti, nazaj prinesti (prinašati): Ter., O. idr., telum in hostes C., hos reicit ictus, hos cavet Stat. zdaj sune nazaj, zdaj pričaka (odbija) udarce, versi Latini reiciunt parmas V. ali reicere scutum Galba ap. Ci. ep. na hrbet (za obrambo), vestem ab ore reicere Cu., manūs post terga Plin.; poseb. o obleki vreči nazaj, privihati, privihniti, zavihati (zavihovati, zavihavati), zavihniti: paenulam Ci., Ph., sagulum Suet., togam in humerum Q., vestem Cat., amictum Pr., tunicam Luc. ap. Varr., ut ianua in publicum reiceretur Plin. da bi se odpirala navzven, fatigata membra reiecit Cu. je zavalil (položil) vznak, je zleknil; tako tudi refl. reicere se in (redko) med. reici vznak se zgruditi, nazaj se z(a)valiti: reicere se in alicuius gremium Lucr., se in aliquem Ter. komu v naročje, se in grabatum Petr., in cubile reici Petr.

2. proč vreči (metati), zagnati (zaganjati), odvreči, odmetati (odmetavati, odmetovati), pahniti (pehati) (proč) od sebe, odriniti (odrivati), otresti (otresati), (iz)pljuniti, (iz)pljuvati, (iz)bljuvati: pila C., colubras ab ore O., (sc. candelabrum) involucris reiectis constituerunt Ci., reicere sagulum Ci., vestem de corpore O., vestem e humeris O., V., togam ab humero L., plagas Vitr., sanguinem ore Plin., vinum Suet.

3. nazaj (po)gnati, odgnati (odganjati), (za)poditi, odpoditi, (za)dreviti, odbi(ja)ti, odvrniti (odvračati), zavrniti (zavračati), nazaj zanesti (zanašati): a flumine reice (dvozložno) capellas V., boves in bubile reicere Pl., in oppidum reiecti sunt C., (sc. Tusci) bis reiecti armis V., reicere equitatum C., reiectae Hannibalis minae H., vox reiecta sonorem reddit Lucr., imago reiecta Lucr. odbita = odražana, odsevajoča; o ladjah ali osebah na njih: L., Vell. idr., naves tempestate reiectae C., reici austro Ci.; pesn.: oculos Rutulorum reicit arvis V. odvrne od … ; od tod: reiecti longe a ceteris C. ločeni.

4. metaf.
a) odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati, zametovati, zametavati), odbi(ja)ti, ne spreje(ma)ti, ne marati, ne hoteti: Plin., Plin. iun., omnem disputationem reicere Ci., iudex reiecit dona nocentium H., refutetur ac reiciatur Philocteteus clamor Ci., (sc. Antonius) diadema imponebat, (sc. Caesar) cum plausu populi reiciebat Ci., omnia senatus reiciebat Ci., reicere condiciones Auct. b. Alx.; poseb. o ljubečih in zaljubljencih: forsitan nos reiciat Ter., fueram non reiectura petentem (snubača) O., reiectae patet ianua Lydiae (dat.) H.; occ. kot jur. t.t. (izžrebane sodnike) odkloniti (odklanjati), zavrniti (zavračati), zavreči, ne spreje(ma)ti: ex CXXV iudicibus LXXV reus reiecit Ci., recuperatores reicere Ci.; kot gospodarski t.t. izvreči, izločiti: oves Varr.
b) zavrniti (zavračati) koga = napotiti, pregnati, izključiti koga in mu odkazati kje kak prostor, odkazati komu kje mesto: accensos in supremam aciem reicere L., in hunc gregem Sullam reicietis? Ci., mater reiecta (na to mesto zavrnjena) amicam filii sequitur Ci., aliquem ad ipsam epistulam reicere Ci.; poseb. kot držpr. t.t. kaj preda(ja)ti, izročiti (izročati) v presojo, izvedbo komu, napotiti (napotovati), usmeriti (usmerjati) koga na koga, prenesti (prenašati) kaj na koga, odkazati komu kaj: totam rem ad Pompeium reicere C., nihil huc reicias Ci., id ad senatum reicitur (o tribunih) L., a se rem ad populum (sc. a senatu) L., rem ad pontifices Verr., legatos ad populum (o senatu) L.; abs.: tribuni appellati ad senatum reiecerunt L.; occ.: si huc te reicis Balbus ap. Ci. ep. če se zavzemaš za to (za te stvari).
c) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati): haec omnia in aliud tempus reicere Ci., totam rem in mensem Ianuarium Ci., repente abs te in mensem Quintilem reiecti sumus Ci. Od tod adj. pt. fut. pass. rēiciendus 3 in pt. pf. rēiectus 3 zavrgljiv = ki se (lahko) zavrže: reiciendae res in subst. reicienda -ōrum, n ali reiecta -ōrum, n = rēiectanea: Ci.

Opomba: Pisali so tudi rēicio, izgovarjali pa rejicio; pri pesnikih včasih dvozložno: re͡icis Pl., Stat., re͡ice V.

reject¹ [ridžékt] prehodni glagol
zavreči, zavrniti, odbiti, odkloniti, ne vzeti v poštev, ne priznati, ne odobriti, ne sprejeti; (o želodcu) izločiti, izmetati, povračati, izbljuvati; zapustiti (ljubimca, ljubico)

to reject a bill zavrniti (zakonski) predlog
to reject a candidate ne izvoliti kandidata
to reject a counsel ne sprejeti nasveta
to reject a custom upirati se šegi, ne se zmeniti za šego
to reject all responsibility odkloniti, odklanjati vsako odgovornost
to reject a vote of censure odkloniti nezaupnico
rejected lover, suitor zavrnjeni ljubimec, snubec
to be rejected biti zavržen, dobiti "košarico"; propasti (tudi o gledališki igri)

rejeter [rəžte] verbe transitif vreči nazaj; vreči iz sebe, zavreči; militaire odbiti, vreči nazaj (l'ennemi sovražnika); vreči, naprtiti, zvaliti (sur quelqu'un na koga); odkloniti, odbiti, zavrniti; ne priznati, ne verjeti (quelque chose česa); pognati nove mladike

se rejeter vreči se nazaj, odbiti se
rejeter dans l'eau un poisson trop petit vreči premajhno ribo nazaj v vodo
rejeter une faute, une responsabilité sur quelqu'un (z)valiti krivdo, odgovornost na koga
la mer a rejeté un cadavre morje je izvrglo truplo
son estomac rejette toute nourriture njegov želodec izvrže vsako hrano
rejeter une demande, une offre, une proposition, un recours en grâce odbiti prošnjo, ponudbo, predlog, prošnjo za pomilostitev
l'Assemblée a rejelé le projet de loi skupščina je zavrnila zakonski osnutek
rejeter un mot à la fin d'une phrase postaviti besedo na konec stavka
quand la viande manque, on se rejette sur le poisson kadar ni mesa, iščemo kompenzacijo v ribah

re-lēgō¹ -āre -āvī -ātum (re in lēgāre) odsloviti (odslavljati), (od)poslati ((od)pošiljati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): tauros in pascua relegant V., Catonem Cyprum relegare Ci., filium in praedia rustica relegarat Ci.; pesn. z dat.: at Trivia Hippolytum secretis alma recondit sedibus et nymphae Egeriae nemorique relegat V. ga izroči; occ. odsloviti (odslavljati), (od)poslati ((od)pošiljati) za kazen = izgnati (izganjati), pregnati (preganjati), (za)poditi, odpoditi, odpotiti: consul Lamiam in contione relegavit edixitque, ut ab urbe abesset milia passuum CC Ci., ipse (sc. Caesar) relegati, non exulis utitur in me nomine O.; prim. relegatus (odposlanec, odslovljenec), non exsul dicor O. (gl. relēgātiō), filium ab hominibus relegare Ci., filium rus Ci., aliquem in exsilium L. poslati, aliquem in insulam T., Vell.

2. metaf. napotiti (napotovati) koga kam, oddaljiti (oddaljevati), odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati): milites reiecti et relegati a ceteris C. ločeni in odcepljeni od drugih, terris gens relegata ultimis Ci. v daljnih deželah stanujoč, bella Lucan., ambitione relegata H. opustivši kaj, izognivši se čemu, brez česa.
b) zavreči, ne vzeti (jemati), odbi(ja)ti, odkloniti (odklanjati), ne spreje(ma)ti, zavrniti (zavračati): Samnitium dona Ci., verba alicuius O.
c) napotiti (napotovati), usmeriti (usmerjati), opozoriti (opozarjati) koga na kaj: ad auctores Plin.
d) kaj na koga, kaj (pre)valiti, zvrniti (zvračati), pripisati (pripisovati) komu kaj, podtakniti (podtikati) komu kaj: rationem rectae honestaeque vitae ad philosophos Q., fortunae invidiam in auctorem Vell.; pass.: interdum culpa in hominem relegatur Q. se zvrne (pade) nazaj na … ; z dat. (komu?) odkazati (odkazovati), izročiti (izročati): ornandi causas tibi relegat Tib.

3. voliti v oporoki, zapustiti: dotem Icti., usum fructuum Icti.

repel [ripél]

1. prehodni glagol
odbi(ja)ti (udarec itd.); odgnati, odriniti; zavrniti, zavreči, odkloniti; upirati se; potisniti nazaj (sovražnika)

2. neprehodni glagol
biti oduren (zoprn, odvraten), gnusiti se, gabiti se, zbujati odvratnost, odbijati

to repel an assailant odbiti napadalca
to repel a dogma zavreči dogmo
to repel advances odbiti poskuse zbližanja
to repel an offer odkloniti ponudbo
to repel a plea, a suitor odbiti prošnjo, snubca
to repel temptation upreti se skušnjavi

re-pellō -ere, reppulī (zlasti pri pesnikih, iz *re-p(e)puli) in repulī, repulsum

1. odsuniti, odriniti (odrivati), odbi(ja)ti, odpahniti (odpahovati): Tethys repagula reppulit O., mensas, aras O. prevrniti, prekucniti, aliquem a genibus suis Ci., naves a terra Auct. b. Alx. = tellurem (sc. a mari) O. odpluti, odjadrati, cute reppulit ictus O., aere repulsum V. odskočivši (odbivši se) od ščita, tegumenta ad repellendos ictus Ci. na katerih (od katerih) se odbijajo udarci, aera repulsa Tib. (= klopotanje, rožljanje bakrenih (medenih) stvari, ki se odbijajo, ko kdo z njimi udarja drugo ob drugo =) ropotci, udarjani drug ob drugega; pesn.: pede Oceani amnes repellere V. odriniti Ocean = dvigniti (dvigovati) se, vziti (vzhajati) iz Oceana, impressā hastā tellurem repellere O. upreti se na kopje in se dvigniti v zrak.

2. nazaj gnati, (nazaj) odgnati (odganjati), pregnati (preganjati), odbi(ja)ti, (od)poditi, prepoditi: barbaros reppelerent N., repellere hostes Vell., ver hiemem repellit O.: izhodišče: equites fundis repellere Cu., repellere hostes ex urbe Ci., a porta C.; smerišče: in oppidum hostes C.; z abl. instrumenti: hostem telis repellere C., clavis ac fustibus repelluntur Ci.

3. metaf.
a) pregnati (preganjati), odvrniti (odvračati), odbi(ja)ti, braniti, odpraviti (odpravljati), odstraniti (odstranjevati), preprečiti (preprečevati): Col., Vell. idr., a spe repulsus C., pericula Ci., iniuriam L., dolorem a se repellere Ci., vim vi Ci., furores Clodii a cervicibus civium Ci., facinus O., contumeliam Ci. ali iracundiam T. psovanja, a verā ratione repulsum Lucr. oddaljeno.
b) odbi(ja)ti kaj, ne marati za kaj, česa, odkloniti (odklanjati), ovreči, zavreči (zametati, zametavati), zavrniti (zavračati): a quo repulsus (sc. graculus) Ph., hinc quoque repulsus N., repulsus ab amicitia S., conubia V., ipsamque precesque repellit (zevg.) O. zavrne, saepe repulsus eas Pr. prezrt, repulsi proci O., repulsus amor O., haud repulsus abibis S. ne propadeš (prim. repulsa), repulsus veritatis viribus Ph. zavrnjen, torej izpodbit.
c) v kako stanje pahniti (pehati), poriniti (porivati), potisniti (potiskati): ad meretricium quaestum H. Adj. pt. pf. repulsus 3 oddaljen: quod procul a verā nimis est ratione repulsum Lucr., ecquis publicis negotiis repulsior Ca. ap. Fest.

re-probō -āre -āvī -ātum (re in probāre) spozna(va)ti, proglasiti (proglašati), razglasiti (razglašati) koga za neprimernega (nezanesljivega), zavrniti (zavračati), zavreči (zametati, zametavati, zametovati), odkloniti (odklanjati): monetam Icti. znižati (zniževati), razvrednotiti (razvrednotovati, razvrednotevati), razveljaviti (razveljavljati), statuas imperatorum Icti.

réprouver [repruve] verbe transitif zavreči, ne odobravati, kritiziran; religion pogubiti

réprouver un projet zavreči načrt

repudiar zavreči (ženo), zavrniti, odkloniti

repudiate [ripjú:dieit] prehodni glagol & neprehodni glagol
zavračati, ne hoteti priznati (oblast), zavrniti, odbiti, odkloniti priznanje, odkloniti poslušnost (oblasti), negirati, spodbijati, oporekati; ne priznati (ne plačati) (državnih dolgov); zavreči, odgnati (sina, ženo); zgražati se

to repudiate a claim (a gift) odbiti, odkloniti zahtevo (darilo)
to repudiate a public debt odkloniti plačilo javnega (državnega) dolga, ne izpolniti svojih obveznosti (o državi)
to repudiate a tale ne verjeti zgodbi