Franja

distorqueō -ēre -torsī -tortum

1. razsuka(va)ti, zategniti (zategovati), (s)kremžiti (usta, ustnice, obraz), skriviti, sprevračati, (oči) zavi(ja)ti: illud vide, os ut sibi distorsit carnufex! Ter., distorquens oculos H., d. labra Q., aliquem Sen. rh. komu ude izviniti.

2. met. (iz)mučiti: si non contentos simplici morte distorquet … perituros Sen. ph., plerosque partis adversae … novo quaestionis genere distorsit Suet.; pren.: non deerit, quem repulsa distorqueat Sen. ph., d. cogitationem Petr. — Pogosto adj. pt. pf. distortus 3

1. zvit, skrivljen, zategnjen, grbav, pohabljen: crura H., personae (krinke) distortis oribus deformes Varr., d. corpora Q., vultus Q. skremžen, vultus distortissimus Ap., manibus pedibusque articulari morbo distortissimis Suet., distortā lineamentorum compage Amm. z zategnjenimi obraznimi črtami; subst. neutr.: distorto distortius Hier.; (o osebah): demonstravi digito pictum Gallum … distortum Ci., solos sapientes esse, si distortissimi sint, formosos Ci.; subst. masc. pl.: pumili atque distorti Suet. pritlikavci in grbavci.

2. pren.
a) ret. zasukan, sprevrnjen: nec ullum (genus enuntiandi) distortius quam hoc Ci.
b) (nravno) spačen, sprevržen: adfectio distorta Ci., pravi et distorti Aug., haereticorum distorta versutia Cass.

diverge [daiv:ə́:dž, divə́:dž] neprehodni glagol & prehodni glagol (from)
razmikati, cepiti, razhajati se; drug od drugega se oddaljevati; razlikovati, odkloniti se; skreniti, zaviti

do up prehodni glagol
urediti, pospraviti; zaviti; izčrpati; naličiti se

einbiegen^* um eine Ecke: zaviti, zavijati; nach innen usw.: upogniti, upogibati (sich se)

einmummen (toplo) zaviti

einpacken zaviti (v), zapakirati, embalirati; figurativ pobrati šila in kopita

einrollen zaviti (in v), Technik uviti, uvijati (sich se); sich einrollen zviti se, zvijati se; Zug: pripeljati

einschlagen^*

1. Nägel usw.: zabiti, zabijati, die Tür: vdreti, Scheiben, den Schädel: razbiti

2. Blitz, Bombe: treščiti, figurativ imeti velik uspeh

3. in ein Tuch: zaviti (v), oviti (z); vor dem Pflanzen: ukopati, zasuti

4. einen Weg, Wege: ubrati (pot), ubirati (pota)

5. in die Hand: seči v roko

6. einen Saum einschlagen zarobiti

7. Bäume: sekati,

8. Wein: žveplati,

9. beim Weben: lučati

10. mit dem Lenkrad: zaviti (nach links v levo)

einschwenken zaviti, zavijati; (wenden) obrniti (se); figurativ spremeniti smer

einschwingen^* prijadrati, prileteti; in eine Kurve: zaviti; sich einschwingen Vogel: prileteti

einwickeln zaviti, zavijati (sich se), oviti (in z), ein Kind: poviti; figurativ jemanden oviti okrog mezinca/prsta

embabouiner [ɑ̃babwine] verbe transitif, familier zaviti; omehčati; preplahtati

embale [imbéil] prehodni glagol
zavi(ja)ti

emballer [ɑ̃bale] verbe transitif zapakirati, zaviti; familier, figuré navdušiti; populaire nahruliti, grajati; populaire aretirati, zapreti

s'emballer splašiti se (konj), figuré vzkipeti, razburiti se; navdušiti se; familier izginiti
emballer le moteur dati poln plin, preveč pognati motor
être emballé pour quelqu'un biti do ušes zaljubljen v koga

emmailloter [ɑ̃majɔte] verbe transitif poviti, zaviti (un membre ud); vieilli poviti v plenice (un bébé dete)

emmitoufler [ɑ̃mitufle] verbe transitif, familier (toplo) obleči, zaviti (v toplo obleko, v krzno)

s'emmitoufler toplo se obleči

empacar [c/qu] zamotati, zapakirati, zaviti (v)

empacarse ves iz sebe biti

empaquetar zaviti, zamotati; zatesniti

empaquetarse nališpati se

enfardar zaviti, zamotati, zapakirati

enfold [infóuld] prehodni glagol (in)
zavi(ja)ti; obseči, obsegati (with)
objeti, objemati; plisirati, gubati