Franja

fermer [fɛrme] verbe transitif zapreti; zaključiti; zapeti (obleko); verbe intransitif zapirati se, (za)celiti se (rana); figuré zapreti se (pred čem)

se fermer zapreti se, zaceliti se
fermer à clef zakleniti
fermer à double tour dvakrat zakleniti s ključem
fermer au verrou zapahniti, zatakniti (vrata)
fermer avec des clous zabiti (z žeblji)
fermer en cousant zašiti
fermer au loquet zapreti s kljuko
fermer à vis zapreti, pritrditi z vijakom, priviti
fermer la bouche à quelqu'un zamašiti usta komu
fermer l'électricité, la radio ugasiti elektriko, radio
fermer les frontières zapreti meje
ne pas fermer l'œil de toute la nuit vso nočne zatisniti očesa
fermer la marche kot zadnji korakati
fermer la porte sur soi vrata za seboj zapreti
fermer par soudage zalotati, spajkati
fermer une route à la circulation zapreti cesto za promet
fermer les yeux zaspati
fermer les yeux sur quelque chose (figuré) oči zatisniti pri čem
cette porte ferme mal ta vrata se slabo zapirajo
les banques ferment le samedi banke so zaprte ob sobotah
la porte ne se ferme pas à clef vrata se ne zapirajo s ključem
(populaire) fermez-la! molčite! jezik za zobe!

festschnallen zapeti, pripeti (z zaponko); im Flugzeug: sich festschnallen privezati se

hasp² [ha:sp] prehodni glagol
zapeti, (za)zankati, zatakniti (v burnik)

hook² [huk]

1. prehodni glagol
kriviti, ukriviti; zakavljati, obesiti na kavelj; zapeti (in v, on, up na)
uloviti na trnek (tudi figurativno)
sleng ukrasti
šport udariti od strani (boks); udariti kroglo v levo (golf); nabosti na rogove

2. neprehodni glagol
(u)kriviti se, viseti na kavlju; pustiti se zapeti; čvrsto se oprijeti (to česa, koga)

sleng to hook it pobrisati jo

hook up prehodni glagol
zapeti; spojiti (dele neke priprave), zapreči (konje)

încheiá închéi vt./vr.

1. zapeti, speti

2. skleniti

3. vr. zaključiti (se)

īn-fībulō -āre -āvī -ātum

1. spe(nja)ti, zape(nja)ti: infibulati sacrificabant flamines P. F.

2. kot medic. t. t.: infibulirati = komu predkožje (kožico) (spolovila) z zaponko spe(nja)ti (prim. fībula): adolescentulos inf. Cels.

intonare

A) v. tr. (pres. intōno)

1. glasba uglasiti, intonirati; dati ton

2. uglašeno zapeti

3. pren. ubrati; uskladiti, usklajevati; spraviti, spravljati v sklad; prilagoditi, prilagajati:
intonare i colori uskladiti barve

4. zapeti; ekst. pren. (z vzvišenim glasom) spregovoriti

B) ➞ intonarsi v. rifl. (pres. mi intōno) biti usklajen, ubran; dobro se ujemati

intone [intóun]

1. prehodni glagol
intonirati, zapeti, dati začetni glas

2. neprehodni glagol
recitirati s pojočim glasom

ìspjevati -ām (ijek.), ìspevati -ām (ek.)
I.
1. izpeti, zapeti: guslari su nekoliko pjesama uz gusle ispjevali
2. spesniti: Prešeren je ispjevao mnoge divne pjesme
3. v pesmih opevati: s tom djevojkom su ga na sijelima ispjevale seoske žene
II. ispjevati se
1. izpeti se, nehati peti: sad da se ispjevamo, pa se onda vratimo kući
2. nehati pesniti: Nazor se ni pod stare dane nije ispjevao

ispòjati -jēm, vel. ìspōj, aor. ispòjah ȉspojā
1. zapeti, odpeti: ispojati leturgiju, crkvenu pjesmu, himnu ispojati svakoj kanoničkoj tuki i patki
2. spesniti: bez muke se pjesma ne ispoja; ovo je samo priča, a trebalo bi da se pesma ispoje

izvèsti izvèdem, izvèdoh ȉzvede, ìzveo izvèla, izvèden -èna
I.
1. odpeljati: izvesti djevojku iz kuće
2. popeljati: izvesti koga u kazalište, u pozorište, koga na brdo, u polje, zločinca pod vješala
3. pokazati pot (v življenje): izvesti koga na put
4. izvesti: predstava je bila odlično izvedena; izvedene riječi izpeljanke, izvedenke
5. realizirati, izpeljati: ovaj se račun ne može izvesti
6. narediti: izvesti zaključak, sud, formulu
7. izpeljati: od imenice izvesti glagol
8. pripeljati: izvesti svjedoke pred sud
9. speljati: izvesti vodu na izvjesnu visinu
10. pritirati: izvesti pred sudiju
11. zapeti: izvesti pjesmu
12. zvaliti: kvočka je izvela piliće
13. izvesti stvar na čistac, na čisto, na čistinu pripeljati zadevo na čisto; izvesti iz zabune izvesti, izpeljati iz zadrege
II. izvesti se zvaliti se: patke su se izvele

jáviti jâvīm, jávi, jávih jâvī
I.
1. naznaniti: javiti komu žalosnu vijest
2. razglasiti: javiti u novinama
3. vložiti tožbo: onda ćemo objesiti toga popa, sutra ćeš ga javiti
4. zapeti, zaigrati: ajde, javite jednu
II. javiti se
1. oglasiti se: javiti se pismom, lično
2. priglasiti se: javiti se u brigadu, za što
3. prikazati se: to mu se javilo u snu
4. pozdraviti koga, odzdraviti komu: javiti se komu
5. javiti se za djevojku zasnubiti dekle

knöpfen zu: zapeti, zapenjati (z gumbi); auf: odpeti, odpenjati (z gumbi); an: pripeti, pripenjati (z gumbi)

napéti -pném, napni -ite, napel
I.
1. napeti, zapeti: napeti lok, puško
2. zategnuti: napeti jermen, vrv; odnosi med državama so napeti
3. napeti, razapeti: napeti jadra, streho nad šotorom
4. naduti: napelo ga je
5. napeti šobo naprćiti se, naprćiti usne; napeti vse sile
napregnuti svu snagu, napeti se iz petnih žila
II. napeti se
1. nabubriti: les se je napel; vrata so se napela
vrata su se izvitoperila zbog vlage
2. nabreknuti: žile so se mu napele
3. brati napet roman
čitati napeti, uzbudljiv roman; držati se napeto
držati se nadmeno, ukočeno; cesta je napeta
cesta je izdignuta, izbočena; napeto poslušati
pažljivo slušati, naćuliti uši, nadići uši

naprožíti i napróžiti -im zapeti: naprožiti orožje; naprožena puška

navréti -vrèm, navrl
1. navrnuti, skrenuti, usmjeriti (-smer-): navreti pogovor drugam
2. naviti: navreti uro
3. zapeti: navreti puško

obtičáti -im, obtiči -ite, obtičal -ala zapeti: beseda, kost mu je obtičala v grlu; obtičati v blatu
zaglibiti

obviséti -im
1. ostati viseći: obviseti nad prepadom, na eni roki
2. zapeti: pogled mu je obvisel na dekletovem obrazu
3. če bo ozdravel, mi bo obvisel na vratu
ostaće na mojoj brizi

outsing^* [autsíŋ] prehodni glagol & neprehodni glagol
prekositi v petju, peti glasneje, zapeti