Franja

super-iaciō -ere -iēcī -iectum in (slabše) -iactum (super in iacere)

1. vreči (metati) čez kaj, na kaj, nametati, naložiti (nalagati), nasuti (nasipati, nasipavati), dati (dajati) čez kaj, na kaj, de(va)ti čez kaj, na kaj: membra superiectā cum tuà veste fovet O., incertae undae superiacta, ut solido, ferunt T., harena superiacta Plin. nasuti pesek, semina superiecta Col., folia Col., aggerem terrenum Suet., tabulata Veg.; z dat.: rogo semet ipsi superiecere Val. Max., ut ille ardentibus tectis superiaceretur Val. Max., Phrygia Troadi superiecta Plin. ležeča nad Troado; med. superiaci vreči se čez (na) kaj, preplaviti (preplavljati) kaj, poplaviti (poplavljati), izstopiti (izstopati) = čez bregove stopiti (stopati): superiecto (sc. terris) pavidae natarunt aequore damae H. po morju, ki je preplavilo (poplavilo) vse (dežele), euri atque austri superiactis fluctibus S. fr.

2. superiacere aliquid aliqua re
a) pokri(va)ti, poli(va)ti, zali(va)ti kaj s čim: pontus nunc ruit ad terram scopulosque superiacit undā V.
b) prelučati kaj s čim, vreči (ustreliti) kaj čez kaj, vreči ali ustreliti navzgor (v zrak) čez kaj: arbores quidem tantae proceritatis traduntur, ut sagittis superiaci nequeant Plin. da puščice ne morejo preseči njihovih vrhov.

3. superiacere aliquid stopiti (stopati) preko česa, prestopiti (prestopati), prekoračiti (prekoračevati), prečkati, prečiti, preiti (prehajati) kaj: Alpes Sen. ph.; pren.: intellego, quam te ipse … superieceris Sen. ph.

4. metaf.
a) prestopiti (prestopati), prekoračiti (prekoračevati): superiecere quidam augendo fidem L. so s povečanjem prestopili meje verjetnosti = so pretiravali.
b) prekositi (prekašati), preseči (presegati, presezati): beneficia parentum suorum Sen. ph., non satis muliebris insania viros superiecerat Sen. ph.

udá úd

I. vt.

1. zalivati, zaliti

2. namakati, namočiti; oblivati, obliti

3. (na)vlažiti; prepojiti

II. vr. zmočiti se, premočiti se

wässern (in Wasser legen) namakati, namočiti v vodi; verdünnen: razredčiti z vodo; Pflanzen den Boden: namakati, (gießen) zalivati, zaliti; Technik spirati, sprati, izpirati, izprati; mir wässert der Mund sline se mi cedijo

wet² [wet] prehodni glagol
na-, pre-, z-močiti; navlažiti
sleng proslaviti (dogodek) s pijačo, zaliti
neprehodni glagol
zmočiti se, postati moker

to wet a bargain zaliti (dobro) kupčijo
to wet one's whistle (ali clay) pogovorno popiti (ga) kozarček, zmočiti si grlo

заваривать, заварить kuhati, skuhati; popariti; (teh.) zavariti, zali(va)ti;
заварил он кашу lepo reč si je nakopal na glavo;

заливать, залить zali(va)ti, polivati; poplavljati, poplaviti; nali(va)ti;
з. пожар gasiti požar;
з. за галстук opiti se;
он заливает včasih se ga napije;
з. мраком pokriti z mrakom;
з. горе вином gorje utapljati v vinu;
румянец залил его лицо zardel je v lice;
луна заливает светом поле luna obseva polje;

підли́ти піділлю́ док., zalíti -líjem dov., prilíti -líjem dov.

поливать, полить poli(va)ti, zali(va)ti, (po)škropiti

beplaster [biplá:stə] prehodni glagol
zaliti z mavcem

circumplumbō -āre krog in krog s svincem zali(va)ti, zalotati: Ca.

dēfleō -ēre -flēvī -flētum

I. intr. zelo (hudo) jokati: Pr., Iust., Ap., gravibus cogor deflere querelis Pr., dum assident, dum deflent T., qui dum deflent, eodem rogo cremabantur T., in amici sinu d. Plin. iun.

— II. trans.

1. z zunanjim obj. koga objok(ov)ati, jokati za kom ali čim, žalovati za kom ali čim: Pl., Mel., Q. idr., inter nos impendentes casus deflevimus Ci., quae (L. Crassi mors) est a multis saepe deflecta Ci., nos … te … insatiabiliter deflevimus Lucr., membra defleta reponunt V., in haec deflenda prolapsi L. v to objokovanja vredno stanje, d. ore suam deficiente necem O. (o labodu), cui (grški dat.) non defleta est Ephyraeae flamma Creusae O., d. non exstinctos, sed semet ipsos Cu., regem ingenti gemitu eiulatuque Cu., carmen, quo Germanici suprema defleverat T.; s quod: Val. Max. (VI, 2, 8).

2. z notranjim obj.
a) jokaje ali žalujoč (iz)govoriti (povedati, pripovedovati): haec ubi deflevit V., nunc summa deflenda est Vell. zdaj (= tu) moremo le glavne dogodke obžalujoč pripovedovati, civilia bella d. Sen. ph., haec (ta dogodek) quā miseratione deflebis Plin. iun.
b) s solzami zali(va)ti: oculos Ap.

fang² [fæŋ] prehodni glagol
prijeti, zgrabiti z zobmi; zaliti črpalko z vodo, spraviti jo v tek

im-plumbō (in-plumbō) -āre -āvī s svincem zaliti: Vitr.

in-aurō -āre -āvī -ātum (in, aurum) pozlatiti (pozlačevati): parietes tamquam vasa inaurantur Plin., aes i. Vitr., Icti.; večinoma pt. pf. inaurātus 3 pozlačen: statua Ci., columna extrinsecus inaurata Ci., acanthus O., vestis O. ali palla i. Corn. z zlatom pretkana, pellis arietis i. Enn. zlato runo, omni patagio inauratior pavo Tert.; metaf. (šalj.) v zlato vdeti, z zlatom zaliti = obogatiti: puto te malle a Caesare consuli quam inaurari Ci. ep., te fortunae rivus inauret H.

in-cērō -āre -āvī -ātum (in, cera) (pre)voščiti, (pre)voskati, z voskom zaliti: eas (tabulas) Varr., intus canaliculum Cels.; metaf. (šalj.): genua deorum Iuv. kolena bogov z voščenimi zaobljubnimi ploščami pokrivati, tj. obljube jim dajati, ali: kolena bogov z neprestanim tipanjem in poljubovanjem zamazati, tj. goreče jih prositi; tako tudi i. genua Dianae Prud.

lead² [led]

1. prehodni glagol
zaliti s svincem, obtežiti, plombirati, zapečatiti
tisk razmakniti vrstice

2. neprehodni glagol
navtika meriti globino s svinčnico

piombare² v. tr. (pres. piombo) plombirati, zapečatiti s plombo; plombirati, zaliti s plombo (zob)

plomber [plɔ̃be] verbe transitif (za)plombirati; zaliti s svincem; technique prevleči s svincem, glazirati, posvinčiti; preveriti vertikalnost s svinčnico; argot trdo steptati, zvaljati

(se) plomber (nebo) postati svinčeno siv
plomber une dent, un wagon, un colis zaplombirati zob, vagon, paket
se faire plomber une dent dati si plombirati zob
plomber une poterie z grafitom prevleči lončeno posodo

plumb⁴ [plʌm]

1. prehodni glagol
postaviti navpično, meriti z grezilom
figurativno priti stvari do dna
tehnično zaliti s svincem, zalotati; napeljati vodovodne, plinske cevi

2. neprehodni glagol
pogovorno klepati

prae-fundō -ere (-fūdī) -fūsum (prae in fundere) prej politi, prej zaliti: pileus vino calido praefusus Cael.

2. prej priliti, prej doliti: semine cucumeris praefuso Cael.