Franja

represar zajeziti (vodo); ovirati, zadržati, ustaviti

represar el aliento dih zadrž(ev)ati
represarse obvladati se
represar un arroyo zajeziti potok

rompre* [rɔ̃prə] verbe transitif (z)lomiti, prelomiti; predreti; raztrgati (vezi); razriti (cesto); oslabiti; zajeziti, (za)ustaviti; prekiniti, motiti; figuré ne držati (pogodbe), preklicati (nakup); razbiti, podreti (ravnotežje); ukrotiti (strast); preorati (travnik); technique (pre)mešati; militaire odrezati, prekiniti (zvezo); razrušiti (most); poklicati nazaj (pse na lovu); verbe intransitif prekiniti, napraviti konec (avec quelqu'un, quelque chose s kom, s čim); izgubiti svojo barvo (vino); zlomiti se (žarek, val); raztrgati se, razbiti se

à tout rompre viharno, močno, živahno, glasno, hrupno
applaudir à tout rompre viharno odobravati
il a rompu avec son meilleur ami prekinil, pretrgai je stike s svojim najboljšim prijateljem
rompre à l'amiable zlepa iti narazen, se ločiti
rompre quelqu'un aux affaires vežbati koga v poslih
rompre le camp podreti tabor, zapustiti tabor
rompre les chiens (figuré) menjati témo pogovora
rompre la cervelle, la tête à quelqu'un oglušiti koga
rompre ses chaînes razbiti, zlomiti okove
rompre le cou à quelqu'un zaviti komu vrat
se rompre le cou zlomiti si vrat
rompre les desseins de quelqu'un prekrižati komu naklepe, račune
rompre un enchantement, un charme zlomiti urok
rompre la glace (figuré) prebiti led
rompre une lance pour quelqu'un (figuré) zastaviti dobro besedo za koga
rompre les rangs (militaire) raziti se
rompre les os à quelqu'un (figuré) polomiti komu vse kosti, premlatiti koga
rompre le silence prekiniti molk
rompre la tête à quelqu'un podkuriti jo komu; biti komu nadležen, nadlegovati koga
rompre les relations diplomatiques prekiniti diplomatske stike
rompez! (militaire) voljno! razhod!
rompre un serment prelomiti prisego
rompre un marché razdreti kupčijo
rompre les oreilles à quelqu'un natrobiti komu polna ušesa
rompre un tête-à-tête motiti sestanek
rompre en visière zabrusiti v obraz
il s'est rompu à cette discipline navadil se je na to disciplino

stauen transitiv zajeziti; shranjevati; sich stauen zastajati, nabirati se, zaustaviti/zaustavljati se; [Schiffahrt] Schifffahrt natovarjati, natovoriti

stăvilí -ésc vt.

1. zajeziti, zaustaviti

2. ovirati

ùstaviti -īm (se)
1. ustaviti (se)
2. zajeziti (se)

zadòlmiti zàdolmīm (t. dolmak) zagatiti, zajeziti

zagátiti zàgātīm zagatiti, zajeziti: zagatiti vodu, rijeku

zăgăzuí -iésc vt. zagraditi, zajeziti; zaustaviti 2. preprečevati, preprečiti, ovirati, onemogočiti

zajáziti zàjāzīm
I.
1. zajeziti: branom zajaziti vodu, rijeku
2. zasititi, nasititi: zajaziti bezdan
II. zajaziti se zasititi se, nasititi se

zurückdämmen zajeziti

zurückstauen zajeziti

загати́ти -гачу́ док., zajezíti -ím dov.

запружать/запруживать, запрудить zajezovati, zajeziti (vodo);
толпа запрудила площадь množica je napolnila trg;

подавлять, подавить (po)tlačiti, (za)dušiti, pridušiti, zatirati, zatreti, pritisniti k tlom, zajeziti
подавляющее большинство velika večina

преграждать, преградить ovirati, postaviti ovire, zagraditi, zajeziti, zapirati (prehod), zapreti

pond² [pɔnd]

1. prehodni glagol
napraviti ribnik, zajeziti vodo

2. neprehodni glagol
zbirati se v ribnik (voda)

stem³ [stem]

1. prehodni glagol
ustaviti, zadržati, zajeziti (reko itd.) z nasipom; ustaviti (krvavenje); zamašiti (luknjo), zatesniti
figurativno preprečiti, ovirati, zadrževati (kaj)
neprehodni glagol
navtika pluti proti toku; nehati, ustaviti se (o krvavenju); brzdati se; upirati se (čemu)

double stemming pluženje (pri smučanju)
to stem the tide boriti se proti toku, upirati se toku, figurativno zajeziti nadaljnje širjenje

2. samostalnik
zaviranje (pri smučanju)

conclūdō -ere -clūsī -clūsum (cum in claudere)

1. (skupaj) zapreti (zapirati), pod ključ da(ja)ti: eos concludit, magnam hominum multitudinem Ci., ne bestiae quidem, quas delectationis causā concludimus Ci.; z abl. instrumenti: c. se loco calce arenāque perpolito Vitr., aurae follibus conclusae H.; s krajevnimi določili: c. in vincla bestiam Pl., si forent conclusi in cavea, ut pulli gallinacei Pl., amicos intra dentes (za zobmi) conclusos habere Pl., c. se in cellulam cum illa Ter., conclusam hic uxorem habeo saevam Ter.; pren.: ut ab illa excludar, huc concludar Ter. (šalj.) = da se mi ona odvzame, ta pa mene vzame; occ. kaj zapreti (zapirati), zagraditi (zagrajati), okleniti (oklepati), obkrožiti (obkrožati), utesniti (utesnjevati): conclusa aqua facile corrumpitur Ci., conclusum mare Ci. ki ga zemlja oklepa, locus conclusus Lucr., H. od vseh strani zaprt, locum concludere sulco V. omejiti, mediam (Mesopotamiam) … ab utroque latere concludunt (Tigris et Euphrates) Cu., c. maria Sen. ph. zajeziti, piscina porticibus conclusa Suet.; pren.: eundem in … formulam sponsionis concludebas Ci. si utesnjeval, equester ordo in huius legis periculum concluditur Ci. nevarnost zakona se zgrinja nanj, ius civile in parvum quendam et angustum locum c. Ci.

2. pren. zb(i)rati, obseči (obsegati), povze(ma)ti: uno hoc volumine vitas excellentium virorum complurium N., omnia fere, quae sunt conclusa artibus Ci., quartus dies hoc libro concluditur Ci. je zajet, si in hanc formulam omnia iudicia conclusa et comprehensa sint Ci., ea (vis) verbis interdicti non concluditur Ci. ne tiči v besedah; occ.
a) zaključiti (zaključevati), skleniti (sklepati), ritmično, periodično zaokrožiti (zaokroževati), dovršiti, končati: facinus natum a cupiditate, auctum per stuprum, crudelitate perfectum atque conclusum Ci.; poseb. ret.: concludam iam interrogationem meam Ci., c. orationem Ci., perorationem Ci., tudi abs.: ut concludamus atque ita peroremus Ci.; sententias explere concludereque Ci., c. crimen decumarum Ci., epistulam Ci. ep., tempora Lucr., neque enim concludere versum dixeris esse satis H. zaokrožiti, c. verbum acuto (gravi) tenore Q., sensus numeris conclusus Q.
b) fil. logično skleniti (sklepati), zaključiti (zaključevati), izvesti (izvajati): deinde concludebas summum malum esse dolorem Ci., commodius arbitror ex rebus concessis concludi, quod velis Ci., satisne hoc conclusum (esse) videtur? Ci. se ti zdi ta sklep zadosten? quattuor sunt capita, quae concludant nihil esse, quod nosci … possit Ci. ki naj vodijo do sklepa, argumenta ratione concludentia Ci. sklepi, ki jih daje pamet, singula argumenta concludens T. povzemajoč, c. rationem Ci.; abs.: perfecto et concluso Ci. če je dognano in dokazano.
c) skleniti = omejiti: luctuosam vitam termino funestiore conclusit Paul. ap. Aug. — Od tod

1. adj. pt. pf. conclūsus 3 zaprt, v komp.: locus conclusior Hyg.; adv. conclūsē ritmično zaokroženo: c. apteque dicere Ci.

2. subst. pt. pf. conclūsum -ī, n logični sklep, zaključek: Ci.

Opomba: Solecizem: conclausa semina Col.

hudoúrnik (-a) m

1. torrente:
hudournik dere v dolino il torrente precipita a valle
regulirati, zajeziti hudournik imbrigliare il torrente
pren. v hišo je planil kot hudournik piombò in casa come una furia
solze so ji v hudournikih lile po licih un torrente di lacrime le scorreva per le guance

2. pren. (velika množina, količina) torrente; fiotto:
bruhal je hudournike psovk vomitava fiotti di improperi

3. pl. hudourniki zool. rondoni (sing. -e) (Cypselidae)

inflácija inflación f

zajeziti inflacijo contener la inflación