Franja

angléški (-a -o) adj. geogr. inglese:
angleška literatura letteratura inglese
muz. angleški valček valzer inglese, valzer lento
angleški park giardino all'inglese
angleška sobota sabato inglese
angleško stranišče gabinetto all'inglese
teh. angleški ključ chiave inglese
teh. angleški palec pollice
gastr. angleški zajtrk colazione all'inglese
med. angleška bolezen rachitismo
muz. angleški rog corno inglese

canīnus 3 (canis)

1. pasji, za psa: lac O., Plin., latratus Val. Max., adeps, caput, fel, lingua Plin., far Iuv. pirin kruh za pse, stercus Iuv., cadaver Aur., scaeva Pl. ugodno znamenje iz pasjega laježa ali srečanja s psom; subst. canīna -ae, f (sc. caro) pasje meso, psetina: Auctor ap. Varr.

2. pren.
a) psu ali čemu pasjemu podoben: prandium Varr. ap. Gell. zajtrk brez vina, dentes Cels., Plin. podočniki, urtica Plin., littera Pers. ali lingua Luc. ap. Char. renčeč, vocis sonitus Cael. lajajoč.
b) pasje narave, pasji po značaju
a) lajav, ujedljiv, zbadljiv: canino ritu Luc. fr., latrare canina verba in foro O., c. ingenium Petr., studium (jezičnih odvetnikov) Col., c. eloquentia Q., c. forensis eloquentia Hier.
b) nesramen, ciničen: nuptiae Hier., philosophi Aug. kiniški, caninae aequanimitatis stupor Tert.

colazione f

1.
prima colazione zajtrk:
fare colazione zajtrkovati

2. (pranzo)
seconda colazione kosilo:
colazione al sacco piknik
colazione di lavoro delovno kosilo

dejún -uri n kosilo
□ micul dejun zajtrk

dneven pridevnik
1. (o obdobju) ▸ napi, naposMed dnevnimi obroki ima posebno mesto zajtrk. ▸ A napi étkezések között a reggelinek kiemelt helye van.Ne prekoračimo dnevnega odmerka. ▸ Ne lépjük túl a napi adagot.
Za ljubitelje opere smo pripravili 2-dnevni izlet v Verono. ▸ Az opera szerelmesei számára kétnapos kirándulást szerveztünk Veronába.

2. (vsakodneven) ▸ napiOtroci dnevne dogodke premlevajo drugače kot odrasli. ▸ A gyerekek másképp dolgozzák fel a napi eseményeket, mint a felnőttek.
3. (na dan) ▸ napiOpec bo že četrtič letos povečal dnevno proizvodnjo nafte. ▸ Az Opec idén negyedszer növeli a napi olajtermelést.
4. (o aktivnem delu dneva) ▸ nappaliV nedeljo bosta cesti zaprti tudi v dnevnem času. ▸ Vasárnap a nappali órákban is lezárják az utakat.Kako bo deloval novi dnevni center za odvisnike? ▸ Hogyan fog működni a függők nappali központja?Operacije, ki jih izvedemo v dnevni bolnišnici, so za 30 odstotkov cenejše. ▸ Az egynapos ellátásban elvégzett műtétek 30 százalékkal olcsóbbak. Dnevni počitek pri otroku ne glede na starost ne bi smel trajati več kot tri ure. ▸ A gyermek nappali pihenésének életkortól függetlenül nem kellene tovább tartania három óránál.

5. (podnevi) ▸ nappaliNajvišje dnevne temperature bodo od 15 do 20, na Primorskem do 22 stopinj Celzija. ▸ A legmagasabb nappali hőmérséklet 15 és 20 fok között, a Tengermelléken 22 Celsius-fokig alakul.Včasih je ustvarjal ponoči, zdaj mu pri delu odgovarja dnevna svetloba. ▸ Régebben éjjel alkotott, de most jobban szereti a nappali fényt.Če le more, se pred dnevno vročino zateče v senco. ▸ Ha csak teheti, árnyékba vonul a nappali forróság elől.

6. (o živali) ▸ nappali
Šimpanzi so dnevne živali. ▸ A csimpánzok nappali állatok.
So dnevne živali, hranijo pa se z listjem, poganjki in sadjem. ▸ Nappali életmódot folytatnak, és levelekkel, hajtásokkal és gyümölcsökkel táplálkoznak.
Nekaj vrst dnevnih sovk je v nasprotju s prevladujočimi sorodnicami prav pisanih. ▸ A nappali bagolylepkefélék némely faja a többségben lévő rokonaitól eltérően kifejezetten tarka.
Oči kačjih pastirjev in večine drugih dnevnih žuželk izjemno natančno zaznavajo premike. ▸ A szitakötők és a legtöbb más nappali rovar szeme figyelemre méltó pontossággal érzékeli a mozgásokat.

dúnajski (-a -o) adj. geogr. viennese, di Vienna
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dunajski seženj tesa viennese (1,896 m)
gastr. dunajska strežba servizio all'italiana
gastr. dunajski zajtrk colazione alla viennese
dunajski zrezek cotoletta alla milanese
muz. dunajski valček valzer viennese

facilis -e (facere)

I.

1. izvršljiv, mogoč, lahek, netežaven: quorum alterum est gravius et odiosus, alterum levius et facilius Ci., ea facilia ex difficillimis animi magnitudo fecerat C.; pogosto z dat. personae: res Sopatro facilis videbatur Ci., laborem facilem sibi reddidit Ci.; poseb.: facilis humus Cu., ali facile lutum Tib. ki se lahko obdeluje, facilis cibus H. lahko prebavljiva, facilis victus V. ki se lahko nabavi = facilis cibus Plin. iun. preprost zajtrk, remedia facilia N. lahka, iugum Pr., iactura V., concordia Ci. ki se lahko ohrani, favor L. ki se lahko pridobi, irae Lucan. ki se lahko vname, somnus H., titulus O. lahko dosegljiv; subst. neutr.: e(x) facili O., Val. Max., T. lahko, zlahka, ex faciliore Q., in facili esse L. lahek biti. — Skladi:
a) s sup.: Ap., Lact., res factu facilis Ter., nihil est dictu facilius Ter., facile factu Ci., facile cognitu Ci., Corn., inventu Ci., intellectu N., id dictu quam re … facilius erat L., (Cyclops) nec visu facilis nec … V. ki ga ni lahko niti (po)gledati niti …
b) z in (za) z acc.: altera crepido haud facilior in ascensum L.; z ad: faciles ad receptum angustiae L.
c) z ad z acc. gerundii: illud autem facile ad credendum est Ci., haec ad iudicandum sunt facillima Ci., faciliora ad intellegendum Q.
č) z inf.: Mel., Plin., habitus aspici facilior Sen. ph., corrumpi facilis T. ki se lahko pokvari.

2. occ. lahek, priležen, prikladen, pripraven, sposoben, ugoden, povoljen: facilis ascensus Ci., descensus V., aditum facilem hostibus fuisse Ci., facilius iter C., trames, exitus, cursus V., facilis in gratiam reditus Ci., facilior ad honores via Ci. (prim.: facilis via V. srečna vožnja), si id faxitis Romani, vestrae res meliores facilioresque erunt L., facilis fortuna V. najboljša priložnost; pesn.: gens facilis victu V. udobno živeč, exiguo faciles Sil. z malim zadovoljni; z dat.: Q., terra facilis pecori V., campus operi facilis L. ki se da pripravno obkopati, z okopi utrditi; z ad: facilior ad duplicanda verba Graecus sermo L., materies facilis ad exardescendum, mens ad ea facilis Ci.; redko s finalnim stavkom: Plin. iun., ei facillimum fuit, ut in agrum Rutulorum procederet Ci.

— II.

1. lahek, gibčen, hiter, uren, spreten: Iuv., Sil., Suet., faciles oculi V. živahne, manus O., Pr., Tib., facili corpore onus ferre O., ianua facilīs movebat cardines H., facilis … ad dicendum … P. Iunius Ci., facile ingenium Q., in inventione facilis Q., alias promptus et facilis Suet.

2. occ.
a) s komer je lahko ravnati, ustrežljiv, prizanesljiv, popustljiv, zadovoljen, prijazen, vljuden, dobrotljiv: facilis et liberalis pater Ci., facilem habere aliquem Ci. lahko ravnati s kom, faciles nymphae V., dum faciles animi iuvenum (sunt) V., da modo te (kaži se) facilem O.; z abl.: facilis amicitiā S., facilis sermone T. (lahko) pristopen v razgovoru, facilis iuventā (pri svoji mladosti) T.; z dat.: si mihi di faciles sunt O.; z gen. (pesn.): rex alloquii facilis Val. Fl.; s praep.: faciles ad concedendum (nos habuit) Ci., facilis in rebus cognoscendis, facilis in hominibus audiendis Ci., si faciles habeas in tua vota deos O.; enalaga: facillimi mores Ci., facili saevitiā negare H., facilis amor Pr., natura Suet., faciles aures Q.; pren.: facilis fiscina V., cera O. gnetljiv, ipsa (virgo) facilis te sequetur V. se bo vdala in ti sledila.
b) gibek za kaj, vdajajoč se čemu, pripravljen kaj storiti, sposoben za kaj, voljan česa; objektni pojem v dat.: facilis commercio L., impetrandae veniae L. rad odpuščajoč, faciles occupantibus L., facilis amori Tib. pokoren, morti faciles animi Lucan., facilis bello T., iuvenis facilis inanibus T.; nam. dat. skloni s praep.: Lucan., Q. idr., nimium faciles ad fera bella manus O., homines in bella faciles T., facilis civitas ad accipienda credendaque omnia nova T.; z gen.: Hispania frugum facilis Cl. plodna; z abl. ali sup.: accessu facilis Sen. ph.; z inf.: Sen. tr., Val. Fl., Sil., Stat., Cl., alternae facilis cedere lympha manu (= manui) Pr., o faciles dare summa deos eademque tueri difficiles Lucan.

— III.

1. adv. acc. sg. neutr. facile
a) lahko, brez težave (truda), zlagoma: Pl., Ter., Varr. idr., haec facile ediscere Ci., quo facilius eorum crimen diluere possitis Ci., id eum facillime perfecturum Ci., id hoc facilius eis persuasit, quod … C., facillime inopiae frumentariae mederi posse C., neque dubitabat facile se consecturum N.
b) z nikalnicami haud, non, nec facile (kot rahlejši izraz zanikanja) ne lahko = težko, s trudom (s težavo), komaj: L., Plin., Q., haud facilis dixerim Ci., non facile ab oppidis vim hostium prohibere C., minus facile libidinubus carebat S., haud facile tolerare Cu., nec tamen facile memoraverim T.
c) pri adj. lahko = gotovo, nedvomno: Pr., Ter., Q., Fl., vir totius Graeciae facile doctissimus Ci., Cato facile optimus orator Ci., genere … facile primus Ci., facile notus S. dobro znan; pri števnikih: quo in fundo facile hominum mille versabantur Ci.; pri glag. prekašanja: artificio tu facile vicisti Ci., omnes scriptores facile superare Ci., facile omnibus terris antecellit Asia Ci.
č) rad, radovoljno, brez pomisleka: Pl., Ter., Lucr., Suet., facile laborare Ci., facilius de pace deliberabitis Ci., facile dolorem corporis ille patiebatur Ci., paupertatem … facile perpessus est N., facile his (muneribus) carere N., facile iusteque agebat T.; z ACI: eum violari facile patiuntur Ci., quod ego … facile patior sileri Ci.
d) lahko = dobro, ugodno, udobno, srečno: propter eas vivo facilius Pl., facillime agere Ter. ali agitare Suet., ubi … animadvertit suas copias … non facile diduci C.

2. faciliter lahko: Vitr., Q., Aug., Char., M.

frichti [frišti] masculin, populaire obed, kosilo, večerja

petit frichti zajtrk

gotóv (končan) finished (off), done, complete; (pripravljen) ready, prepared, (jed) dressed; (zanesljiv, siguren) certain, sure

gotóva (konfekcijska) obleka ready-made clothes pl, (cenena) slops pl
gotóva (zanesljiva) smrt certain death
za gotóv denar for cash, for ready money
gotóv (prepričan) sem uspeha I feel sure of success
gotóv sem z delom I have done working
si gotóv? have you finished? ZDA are you thru?
nikoli nisi pravočasno gotóv you are never ready in time
zajtrk je gotóv breakfast is ready

gusano moški spol črv; zapljunek, ličinka; deževnik (črv); glista; gosenica

gusano de luz kresnica
gusano de seda sviloprejka
matar el gusano (la gusanilla) piti žganje za zajtrk

jajce samostalnik
1. (pri pticah in plazilcih) ▸ tojás
2. (v kulinariki) ▸ tojásPovezane iztočnice: bikova jajca, jajce na oko, mehko kuhano jajce, poširano jajce, trdo kuhano jajce, velikonočno jajce

3. (predmet ovalne oblike) ▸ tojásszerű, tojásalakú, tojásformájúPonekod je padala tudi za kurje jajce debela toča. ▸ kontrastivno zanimivo Néhol tyúktojás nagyságú jég is esett.
Povezane iztočnice: čokoladno jajce

jedilo samostalnik
(jed) ▸ étek, ételBlagoslovljena jedila postavijo na mizo za zajtrk na velikonočno nedeljo. ▸ A megáldott ételeket húsvétvasárnap teszik reggeliként az asztalra.

jogurt samostalnik
(mlečni izdelek) ▸ joghurtJutro bom začel s kavico in ovsenimi kosmiči z jogurtom, ki so moj priljubljeni zajtrk. ▸ A reggelt kávéval és a kedvenc reggelimmel, zabpelyhes joghurttal kezdem.
Povezane iztočnice: grški jogurt, lahki jogurt, navadni jogurt, probiotični jogurt, smetanov jogurt, zamrznjen jogurt, zmrznjen jogurt

krêpek | krepák (-pka -o)

A) adj.

1. (močen) forte, robusto; gagliardo; aitante; nerboruto:
krepek mož uomo robusto

2. pren. (opravljen z veliko močjo) forte:
krepek odriv, udarec spinta, colpo forte

3. pren. (ki ima tako zgradbo, da lahko opravlja svojo funkcijo) forte:
beli in krepki zobje denti bianchi e forti

4. pren. (ki po razvitosti presega navadno stopnjo) robusto; aitante:
bila je krepka v telo era di costituzione robusta
krepek dedec marcantonio

5. pren. (hranljiv, kaloričen) nutriente, buono; sostanzioso:
krepek zajtrk una buona colazione
gastr. krepka juha brodo ristretto, franc. consommé

6. pren. (ki presega običajno stopnjo glede na obseg in čutno zaznavnost) lungo, duro; forte, intenso, sonoro, squillante:
krepek požirek lungo sorso
krepek spanec duro sonno
krepek vonj forte odore, profumo
krepke barve colori intensi
krepek glas, smeh voce, riso squillante

7. pren. (jedrnat, jasen) vigoroso, conciso, chiaro:
krepek izraz, jezik linguaggio vigoroso, espressione vigorosa

8. evf. (grob, žaljiv) grossolano, sgarbato, offensivo:
krepka kletev una bestemmia grossolana
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biti mož krepkega duha, krepke volje essere un uomo deciso, costante
plačati krepek milijon pagare un milione e passa
imeti krepke poteze avere lineamenti marcati
pren. krepka laž grossa bugia
tisk. krepka črka grassetto

B) krêpki (-a -o) m, f, n
dati (komu)
nekaj krepkih appioppare a uno un paio di pugni, di schiaffi
povedati kaj krepkega cantarle chiare a uno
pren. ta pa je res krepka questa poi è grossa

merīdiānus 3 (merīdiēs)

1. (o)poldanski, (o)poldanji: tempus Ci., tempora, somnus Plin. iun., Cels., meridianis temporibus Col., horae Varr. in (pren. o poldnevu življenja) spectaculum Sen. ph., sol L., cibus Suet. zajtrk, malica, prigrizek (ob dvanajstih); subst. merīdiānī -ōrum, m (sc. gladiatores) opoldan se boreči gladiatorji: Suet.; adv. abl. merīdiānō (sc. tempore) opoldne, opoldan: Plin.

2. južen, proti jugu: Varr., Plin., Suet., regio, vallis L., pars meridiana murorum Amm., circulus Sen. ph. polútnik, ravník (rávnik), ekvátor, circinatio circuli, quae dicitur meridiana Vitr. poldnevna črta, (črta) poldnevnica; subst. merīdiānus -ī, m (sc. cardo ali sol) jug: Vell., m. aequinoctialis Col., oriens, occidens, meridianus et aquilo Aug.; merīdiāna -ōrum, n (sc. loca) poldnevni (južni) kraji, južna območja (področja): meridiana Indiae Plin.

mic -ă (-i) adj.

1. majhen, mali
□ degetul mic mezinec
□ micul dejun zajtrk

2. droben

3. slaboten

môčen | močán (-na -o) adj.

1. forte; robusto; potente; forzuto; gagliardo:
močan kot bik forte come un toro
močan avto automobile potente
močan značaj carattere forte

2. (ki ima tako zgradbo, da lahko dobro opravlja svojo funkcijo) forte:
močni zobje denti forti
močne korenine radici forti
močna industrija industria sviluppata
močno turistično središče importante centro turistico

3. (zelo odporen proti zunanjim silam) forte, resistente:
močna tkanina tessuto resistente

4. (ki ima tako značilnost, da more uveljavljati svojo voljo, svoj vpliv) forte

5. pren. (ki po splošni razvitosti presega navadno stopnjo) forte:
ima močne boke ha fianchi forti, è forte di fianchi
ženska močnih prsi donna dal seno prepotente
evf. zelo močna ženska donna molto grassa

6. (v katerem osnovna sestavina nastopa v veliki meri) forte; potente:
močen strup veleno potente
močne cigarete sigarette forti
močna kava caffè forte
močno vino vino forte

7. (zelo hranljiv, kaloričen) sostanzioso:
pripraviti močan zajtrk preparare una colazione sostanziosa

8. (ki presega navadno stopnjo glede na posledice, količino oziroma obseg, čutno zaznavnost, intenzivnost) forte; violento:
pihal je močan veter soffiava un vento forte
naredil je močan požirek fece una sorsata abbondante
močan vonj odore forte
močan glas voce forte
močan vpliv, vtis influsso, impressione forte
močne barve colori violenti

9. (ki presega običajno stopnjo) grande; grosso:
močan talent grande talento
močne besede parole grosse
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šalj. predstavniki močnega spola i rappresentanti del sesso forte
imeti močne živce avere i nervi saldi
imeti močne karte avere buone carte
v hiši manjka močnih rok in casa manca un padrone capace
politika močne roke la politica della mano pesante
močno krmilo foraggio condensato
močna kislina acido concentrato
meteor. močen jugozahodnik libecciata
močen vzhodni veter levantara
močen poteg stratta, strattona
močen stisk strizzone
močen sunek trabalzone
močen udarec sculaccione, pestone; pog. svirgola
šport. močen strel stangata, stoccata, bolide
močen val frangente
PREGOVORI:
prazen sod ima močen glas le teste di legno fan sempre del chiasso

obílen (-lna -o) adj.

1. abbondante, copioso, ricco; numeroso; generoso:
obilen zajtrk colazione abbondante
obilna udeležba partecipazione numerosa
med. obilno mokrenje poliuria
obilen obrok fižola fagiolata

2. grosso, grasso; ekst. rispettabile:
obilen trebuh pancia rispettabile

pljučna samostalnik
neformalno (jed) ▸ bélszín, vesepecsenye
Jaz lahko pljučno pripravim vsak dan, za zajtrk pa imam biftek in pršut. ▸ Minden nap képes vagyok bélszínt készíteni, reggelire pedig bifszteket és sonkát eszem.
Dobro uležano pljučno dvakrat zmeljemo, pridamo ji sesekljane ali zmlete začimbe in ostale sestavine. ▸ Az érlelt bélszínt kétszer ledaráljuk, majd hozzáadjuk a felaprított vagy ledarált fűszereket és az egyéb hozzávalókat.

servírati (-am) perf., imperf.

1. servire:
servirati večerjo, zajtrk servire il pranzo, la colazione
servirati jed s solato servire un piatto con l'insalata
pren. servirati vse na krožniku scodellare la pappa a qcn., servire qcs. su un piatto d'argento

2. žarg. (povedati, sporočiti) dire, riferire, portare all'orecchio

3. šport. servire