Franja

plante [plɑ̃t] féminin rastlina, zel

plante du pied (anatomie) podplat, stopalo
jardin masculin des plantes botanični vrt
plante aquatique, ornementale, d'appartement vodna, okrasna, sobna rastlina
plantes officinales, médicinales zdravilne rastline

prāvus 3, adv. -ē (indoev. kor. *prā- (u)kriviti, upogniti, upogibati)

1. kriv, izkrivljen, poševen, napačen, narobe(n), nepravi, nepravilno zrasel, nepravilno narejen, pokvečen, izmaličen, iznakažen, ukrivljen, skrivenčen (naspr. rectus): C., Iuv., Lucr. idr., interesse oportet inter rectum et pravum Ci., membra Ci., talus, nasus H., unguis prave sectus H.; preg.: recta prava facere Ter.; subst. prāvum -ī, n krivina: elapsi in pravum artūs T. skrivljeni, skrivenčeni.

2. metaf.
a) naroben, sprevrnjen, sprevržen, napačen, nespodoben, neprimeren: Sen. ph., Vell. idr., ingenium malum pravumque Ci., certamen cum collega L., propter te pravus est factus Pl., quae belua, cum semel affugit, reddit se prava (s sprevrnjeno voljo, neumna) catenis? H., pravissima regula Ci., sive ego prave seu recte hoc volui H.; z gen.: pravus audendi, fidei Sil.; subst. prāvum -ī, n napačnost, narobnost, sprevrnjenost, sprevrženost: quae in pravum induruerunt Q.
b) nepravi (adv. ne prav), popačen, spačen, izprijen (sprijen), sprevržen, hud(oben), pregrešen, zločest, zloben, zèl, zlosten, sovražen, zločinski, zavržen, pokvarjen, nemoralen, nizkoten, čudaški: ambitio, aemulatio, impulsores T., prava et perperam T., neglectis religionibus aut prave cultis T.; subst.: pecuniā a bono in pravum (k hudemu) abstractus S., pravi tenax V., pravi docilis H.

sinister -tra -trum, adv. -ē (beseda etim. ni pojasnjena (fonetično iz *s^onistros), morda iz indoev. kor. *sen- doseči cilj, uspeti, zmagati, dobiti; prim. skr. sánīyān koristen, ugoden, sanṓti pridobljen, dosežen, gr. ἄνῡμι, ἀνύω dokončati, dovršiti)

1. levi (naspr. dexter): Ph., Suet., manus, pes Q., gerens … dextra manu clavam, sinistra copulam N., a sinistra parte C. na levi strani, sinistrum cornu Ter., C., sinistrae alae equites S., ripa H., oculus Plin. iun., sinister abiit O. na levo. Komp.: sinisterior rota O. preveč na levo skrenjeno (obrnjeno, zavivše, idoče) kolo; sicer ima komp. večinoma pomen pozitiva: sinisterior pars Varr., dexterius et sinisterius cornu Galba in Ci. ep., sinisterior mamma Cels., sinisterior funalis equus, sinisterius brachium Suet. Superl. sinistimus 3 (nasp. dextimus) po Prisc. in Fest. — Od tod subst.
a) sinistra -ae, f (sc. manus) leva roka, levica (naspr. dextra): Q., Suet., neque sinistrā impeditā satis commode pugnare poterant C., onus fuit baculum sinistrae O., bonam dextram (sc. za napad), malam sinistram (sc. za obrambo) habere Afer ap. Q.; levica, uporabljana pri kraji: natae ad furta sinistrae O.; od tod o tatovih pomagačih: Porci et Socration, duae sinistrae Pisonis scabies famesque mundi Cat.; meton. = leva (stran): ad sinistram Pl. = sub sinistra C. = a sinistra Ci., S. na levi (strani), na levo; adv. abl. sinistrā na (ob) levi (strani): S., supra infra, dextrā, sinistrā Ci., miles dextrā ac sinistrā muro tectus C. z desne in leve (strani); sinistrā z acc. na (ob) levi (strani): dextrā ac sinistrā fornicem Fest.
b) sinistrum -ī, n leva (stran); le s praep.: in sinistrum, a sinistro Q.
c) sinistrī -ōrum, m (sc. milites) vojaki levega krila, levo krilo bojne razvrstitve (naspr. dextra pars): sinistris … additae vires L.

2. metaf.
a) neroden, nespreten, napačen: liberalitas Cat., mores V., instituta (sc. Iudaeorum), interpretatio T., natura Cu., Ph.
b) neugoden, nesrečen, zlokoben, zlovešč, nenaklonjen, hud, slab, zloben, zoprn, zèl, zlovoljen, hudovoljen, odvraten: signa O., cecini Curios fratres … pugnamque sinistram Cannensem Pr., arboribus satisque Notus pecorique sinister V., monita sinistra V., sermones sinistri Plin. iun., Marcellum insimulabant sinistros de Tiberio sermones habuisse T., sinistrum lenti itineris rumorem prospero proelio verterat T., sinistra fama Iuv. slab glas, eo de homine sinistra in urbe fama T. ta človek je bil … na slabem glasu; toda: sinistra ex urbe fama T. zli glasovi, zle govorice iz mesta; sinistro pede proficisci Ap. = ob nesrečni uri, derisum semel exceptumque sinistre H., caedes sinistre accepta T., de festinatione Primi ac Vari sinistre … rescripsere T., porro non tam sinistre constitutum est, ut … Plin. iun. tudi še nismo tako na slabem; z gen.: fidei sinister Sil. ne držeč dane besede, nezvest dani besedi, figamož; subst. sinistrum -ī, n zlo, hudo, nesreča: si qua (sc. matrona) est studiosa sinistri O., za hudim težeča, zlo prinašajoča, hudonosna.

3. occ. kot t.t. relig. besednjaka
a) pri Grkih, ki so pri daritvah gledali proti severu in so imeli vzhod na desni strani = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlokoben, zlovešč, neugoden, slab, grozeč: omen O., avibus sinistris O. = ob nesrečni uri; v enakem pomenu občasno tudi pri Rimljanih: cur autem ea comitia non habuisti? an quin tribunus plebis sinistrum fulmen nuntiabat? Ci., auspicia Val. Max.
b) pri Rimljanih, pri katerih je bil avgur, ki je opazoval znamenja, obrnjen proti jugu in je torej imel vzhod na levi = srečo naznanjajoč, srečen, blagonosen, ugoden, naklonjen: nobis sinistra, Graiis et barbaris dextra meliora videntur Ci., sinistra avis Pl., cornix V., tonitrus sinistri O., sinister volatus avium Plin. iun.

torbido

A) agg.

1. moten, kalen

2. pren. mrk, mračen; zel, nemiren:
aspetto torbido mrk videz
sonno torbido nemiren sen
tempi torbidi nemirni časi

B) m

1. kalno, nejasnost:
pescare nel torbido pren. ribariti v kalnem
c'è del torbido in questa faccenda pri tem nekaj smrdi, pri tem je nekaj sumljivega

2.
torbidi pl. nemiri, izgredi

tráva ž, mn. trâve trava, zel: ljekovite, lekovite -e; već je počela izbijati prva zelena trava začela je poganjati trava; gdje on udari, tu trava više ne niče, ne raste; ne lipši, magarče, do zelene -e, dok trava ne naraste; nisam ni ja -u pasao nisem po prežganki na svet priplaval

trīstis -e (etim. nedokončno pojasnjena beseda; po eni teoriji sor. z got. þrīste drzen, predrzen, þraestan (*þraistan) (s)tiskati, po drugi iz indoev. *treis- stiskati, pritiskati (prim. lit. trieškiu stiskam, mečkam, po tretji sor. z gr. δρῑμύς prodoren, oster, grenak)

1. žalosten = nesrečo naznanjajoč, nesrečen, zlonosen, zlokoben, zèl (zlà, zlò), hud, nevaren, kvaren, škodljiv, kvarljiv: fata O., res, sors Ci., exta (naspr. laeta) T., morbus O., V., remedia L. škodljiva, responsum L., dicta V., bella H., tempora Ci., calendae H., litterae nuntiique Ci., somnia, Erinys, Tartara V., unda, Hyades, Orion H., Acheron Sil.; subst. trīste -is, n strah, nesreča: triste lupus stabulis V.; acc. n. sg. adv. (le pesn.): resonare triste et acutum H.; klas. adv. le v komp.: iuvenes tristius curantur Ci. zdravljenje mladeničev je nevarnejše.

2. occ.
a) neprijazen, resen, resnoben, strog, osoren, têžek (težák), čemeren, neprijeten, hladen (hladan), (o)zlovoljen, neprijazen (naspr. iocosus, hilaris): tristis et severus senex N., vita tristior Ci., tristis et inpexa antiquitas T., natura Ci., vultus tristior Ci., sorores (= Parcae) Tib., triste et severum dicendi genus Ci., sermone opus est modo tristi, modo iocoso H., tristius respondere Ci. ep.
b) divji, jezen, razdražen, srdit, jar, strašen, grozen, silen: veritas Ter., Eurystheus Ci. (poet.), ursa Stat., navita (= Charon), ira H., irae V., tristibus dictis atrocia facta coniungere T.

3. metaf.
a) oduren, zoprn, grênek (grenák), mrzek, nètéčen (naspr. dulcis): absinthia, sapor, anhelitus oris O., suci, amurca, lupinum V., arbor, glans Plin., tristis aspectu Plin., iaspis tristis (temen) atque non refulgens Plin., lana Mart. umazano črna (že sama na sebi).
b) žalosten, razžaloščen, žaloben, zaskrbljen, otožen, klavrn, pobit, potrt, tožen, starejše dresél(en) (naspr. hilaris, laetus): maesti tristesque H., tristis et conturbatus Ci., cum sederem domi tristis Ci., puella videsne tu illum tristem, demissum? Ci., numquam ego te tristiorem vidi esse Pl.; acc. n. sg. adv. (pesn.): triste salutantes Stat., tristius flere Pr.; pl. subst. m trīstēs (naspr. gaudentes) žalostni, žalosteči se: Plin. iun.; enalaga: exitus tristis (žalosten) atque acerbus L., Alexandri tristis eventus L., funera V., officium O. ali ministerium V. žalostna dolžnost pogreba, dona V. zadušni darovi.

tristo agg.

1. knjižno nesrečen

2. hudoben, zloben, zel; zvijačen:
un tristo arnese hudobnež, lopov

3. ubog, beden, reven, kržljav:
pianta trista kržljava rastlina

vegetable [védžitəbl]

1. samostalnik
zel, rastlina
(tudi množina) rastlinje, (zelena) povrtnina, zelenjava, sočivje; rastlinska hrana, vegetabilije

early vegetables zgodnja povrtnina

2. pridevnik
rastlinski, vegetabilen; povrtni; rastlinskega izvora, sestavljen iz rastlin
figurativno enoličen

vegetable diet vegetarijanska hrana
vegetable garden zelenjavni vrt
vegetable-man branjevec, sadjar
vegetable marrow botanika buča
vegetable oil rastlinsko olje
vegetable soup zelenjavna juha
she leads a vegetable life ona živi enolično življenje

vegetal [védžitəl]

1. samostalnik
zel, rastlina

2. pridevnik
rastlinski (v splošnem pomenu), vegetalen; vegetativen

the vegetal functions vegetativne funkcije

vnéma -e ž zel, elan, fervoare, râvnă, sârguinţă

weed [wi:d]

1. samostalnik
plevel; slaba trava
poetično zel, rastlina
pogovorno cigara, cigareta
sleng slaboten, mršav človek, mršav človek, suhec; mršava žival, kljuse

the Indian (ali soothing) weed tobak, "travica"
red weed mak
ill weeds grow apace kopriva ne pozebe
weed grown preraščen s plevelom

2. prehodni glagol
(o)pleti (a garden vrt)

to weed out opleti; figurativno iztrebiti, iztrgati, odstraniti
neprehodni glagol
opleti (plevel)
figurativno izvršiti čistko

wicked¹ [wíkid]

1. pridevnik (wickedly prislov)
zloben, zèl, brezbožen, pregrešen, pokvarjen, nemoralen; vražji
pogovorno hud (bolečina, rana); škodljiv, nevaren
pogovorno slab, grd
sleng nesramen, nespodoben

the wicked one Biblija zlodej, satan
Wicked Bible leta 1632 tiskana angleška biblija, v kateri manjka beseda "not" v 7. zapovedi
wicked smell smrad
wicked climb težak vzpon
wicked weeds škodljiv plevel

2. samostalnik

the wicked Biblija brezbožneži

wort¹ [wə:t] samostalnik
botanika rastlina, zel(išče)

yerba [jə́:ba:, -bə] samostalnik
rastlina, zel(išče)

zavzétost -i ž râvnă, zel

зе́лень -і ж., zelênje -a s., zél -í ž.

зі́лля -я с., zelíšče -a s., zél -í ž.

aristis -tidis, acc. -tida, f(arista) aristida, „bodična zel“, drugo ime za rastl. holcus: Plin.

ascyron -ī, n (gr. ἄσκυρον) navadna krčna zel: Plin.

atractylis -idis, acc. -ida, f (gr. ἀτρακτυλίς) „vretenska zel“, osatasta rastl., iz katere so izdelovali vretena (ἄτρακτος), brmelj: Plin.