Franja

kóst (-í) f

1. anat. osso (f pl. ossa, m pl. ossi):
človeške kosti ossa (umane)
živalske kosti ossi (animali)
kratke, podolgovate, sploščene kosti ossa corte, lunghe, piatte
prelom kosti frattura di un osso
pes gloda kost il cane rode un osso
pren. prežati na vsako besedo kakor pes na kost vagliare attentamente ogni parola
pren. biti sama kost in koža essere tutto pelle e ossa, magro come la quaresima
pren. pognati komu strah v kosti mettere paura a qcn.
pren. mraz, ki gre do kosti un freddo cane
pren. obirati koga do golih kosti tagliare i panni addosso a qcn.
pren. preštevati komu kosti rompere le ossa a qcn.

2. bot. (koščica sadu) nocciolo

3. (pl. pren. ossa)
vse kosti ga bolijo gli dolgono tutte le ossa
tu ležijo kosti padlih borcev qui giacciono le ossa dei caduti
kost (suhec) uomo scheletrito
anat. bedrna kost (stegnenica) femore
vet. divja, mrtva kost ganglio
anat. kost sramnica pube
med. fisura kosti fessura dell'osso
anat. gobasta zgradba kosti struttura spugnosa dell'osso
križna kost (križnica) osso sacro
obl. vzorec ribja kost disegno a spina di pesce

4.
ribja kost lisca, spina di pesce
sipina kost osso di seppia

5. zool. (material) osso:
ribja kost osso di balena
slonova kost avorio

lesn|i [é] (-a, -o) Holz- (beton der Holzbeton, cement der Holzzement, cvet der Holzgeist, črv der Holzwurm, drobir Holzsplitter množina, izdelek die Holzware, katran der Holzteer, kit der Holzkitt, odpadek der Holzabfall, pepel die Holzasche, poganjek der Holztrieb, prirastek gozdarstvo der Holzzuwachs, škodljivec der Holzschädling, špirit der Holzspiritus, vijak die Holzschraube, vzorec die Holzmaserung, industrija die Holzindustrie, kaša der Holzstoff, die Holzmasse, moka das Holzmehl, zveza die Holzverbindung, gospodarstvo die Holzwirtschaft, skladišče der Holzlagerplatz)

luknjičast (-a, -o) Loch- (zidak der Lochziegel, Lochstein, vezenina die Locharbeit, die Lochstickerei, vzorec das Lochmuster, korozija der Lochfraß)

meander samostalnik
1. geografija (rečni zavoj) ▸ meander, hurokkanyarVoda odteka in iz dneva v dan razgalja jezersko dno, dokler se ne umakne v vijugaste rečne meandre. ▸ A víz elfolyik, és napról napra egyre csupaszabbá válik a tó medre, míg végül a víz vissza nem vonul a folyó kanyargós meandereibe.
2. umetnost (okrasni vzorec) ▸ meander [kígyószerű díszítmény]Tapeto prilepimo sami, rob zaključimo z letvicami, v ustrezni višini pa nalepimo vzorec v obliki grškega meandra. ▸ A tapétát magunk ragasztjuk fel, széleit lécekkel zárjuk le, és megfelelő magasságban felragasztjuk a görög meandert ábrázoló mintát.

3. (stranska zgodba; zastranitev) ▸ mellékszál, kitérő, kacskaringós gondolatmenet
Knjiga nas mora posrkati vase, v usode in značaje oseb, v zgodbo in njene meandre. ▸ Egy könyvnek be kell szippantania olvasóját, az olvasónak pedig bele kell merülnie a szereplők sorsába és jellemébe, a történetbe és annak kacskaringós mellékszálaiba.
Pripoved naredi meander z opisom ambivalentnega odnosa med mladima moškima. ▸ Az elbeszélés kitérőt tesz a két fiatalember ambivalens kapcsolatának leírásával.

4. (vijuga; lok) ▸ kanyarulat
Okrog te palice se v muhastih meandrih razposajeno poigravajo vitice in cveti. ▸ E pálca körül szeszélyes kanyarulatokban csintalanul játszadoznak a kacsok és a virágok.
V kolovoz so se zažrli meandri pudrastega peska. ▸ A porhanyós homok kanyarulatai belevájódtak a sivatagi útba.

miseln|i (-a, -o) gedanklich; denkerisch; ideell; Gedanken-, Denk-; denkerisch; Gedanken-; (akt der Denkakt, dosežek die Denkleistung, eksperiment das Gedankenexperiment, kontekst der Gedankenzusammenhang, korak der Gedankenschritt, der Denkschritt, obrazec das Denkschema, proces der [Denkprozeß] Denkprozess, der Denkvorgang, prostor der Denkraum, sistem das Denksystem, Gedankensystem, svet die Gedankenwelt, Ideenwelt, vzorec das Denkmodell, das Denkmuster, dediščina das Gedankengut, drža die Denkhaltung, forma die Denkform, igra das Denkspiel, kategorija die Denkkategorie, lenoba die Denkfaulheit, lirika die Gedankenlyrik, metoda die Denkmethode, naloga die Denkaufgabe, napaka der Denkfehler, navada die Denkgewohnheit, nujnost der Denkzwang, praznina die Gedankenleere, raven die Denkebene, revščina die Gedankenarmut, sposobnost das Denkvermögen, tehnika die Denktechnik, vsebina der Denkinhalt, zastavitev der Denkansatz, zgradba das Gedankengebäude, zveza die Gedankenverbindung, der Gedankenzusammenhang, bogastvo der Gedankenreichtum)
miselno reven gedankenarm
miselno bogat gedankenreich

naráhlo adv. un po', leggermente, lievemente, piano:
narahlo odpreti socchiudere
narahlo zarisati vzorec suggerire il disegno, la trama
narahlo zardeti arrossire lievemente

norvešk|i [é] (-a, -o) norwegisch
norveški vzorec das Norwegermuster
norveška metoda die Norwegermethode

norvéški (-a -o) adj. geogr. norvegese:
zool. norveški sokol girifalco (Falcus rusticolus islandus)
zool. norveški rak nefrope, scampo (Nephrops norvegicus)
kem. norveški soliter nitro norvegese
obl. norveški vzorec motivo alla norvegese

notno črtovje stalna zveza
glasba (vzorec črt) ▸ kottavonal

okrásen ornemental, d'ornement, décoratif, de décoration, d'enjolivement, d'embellissement

okrasni vzorec motif moški spol ornemental (ali décoratif)
okrasna rastlina plante ženski spol d'ornement (ali décorative)

patênten (-tna -o) adj. di brevetto, (dei) brevetti; brevettato:
patentni čep salvagocce
patentni svinčnik portamina
patentni urad ufficio brevetti
obrt. patentni vzorec punto a coste

patriarhalen pridevnik
(o načinu družbene ureditve) ▸ patriarchális, apajogúV tej patriarhalni družbi nosimo odgovornost največkat ženske. ▸ Ebben a patriarchális társadalomban mi, nők viseljük a legnagyobb felelősséget.Mislim, da gre za globoko patriarhalno prepričanje, da je treba žensko utišati. ▸ Szerintem mélyen patriarchális meggyőződés, hogy a nőket el kell hallgattatni.

pisav|a ženski spol (-e …)

1. die Schrift (Braillova Blindenschrift, Brailleschrift, Punktschrift, črkovna Buchstabenschrift, glasovna Lautschrift, normalna Langschrift, notna glasba Notenschrift, Tonschrift, pisana Schreibschrift, slikovna Bildschrift, Ideenschrift, Bilderschrift, stenografska Kurzschrift, svetleča Leuchtschrift, svetlobna Laufschrift, tajna Dunkelschrift, Geheimschrift, zlogovna Silbenschrift, znakovna Zeichenschrift)

2. (rokopis) die Handschrift

3. besede: die Schreibung (napačna Falschschreibung, narazen Getrenntschreibung, skupaj Zusammenschreibung, z malo začetnico Kleinschreibung, z veliko začetnico Großschreibung)
|
brez pisave schriftlos
ponareditev pisave die Schriftfälschung
vzorec pisave die Schriftprobe
pisati s prenarejeno pisavo seine/die Schrift verstellen
posnemati pisavo die Schrift nachahmen

pleten¹ [ê] (-a, -o) s pletilkami: gestrickt (doma [selbstgestrickt] selbst gestrickt, ročno handgestrickt, strojno maschinengestrickt); Strick- (vzorec das Strickmuster, jopa die Strickjacke, lestev die Strickleiter, obleka das Strickkleid)
drobno pleten kleinmaschig
redko pleten grobmaschig
tehnika gewirkt
tehnika pleteni izdelki Wirkwaren množina

pletenj|e¹ [ê] srednji spol (-a …) s pletilkami: die Strickerei, tehnika das Wirken
ročno pletenje die Strickarbeit
strojno pletenje das Maschinenstricken, das Wirken
lastno pletenje, vse za pletenje: das Strickzeug
za pletenje Strick-
(volna die Strickwolle, vzorec das Strickmuster)
vzorec pletenja (že spleteno) die Maschenprobe

predlog|a [ó] ženski spol (-e …) die Vorlage (za tisk Druckvorlage); za klekljanje: der Klöppelbrief; (vzorec) das Muster (knjiga predlog das Musterbuch)

preizkúsen (-sna -o) adj. di prova, sperimentale, di collaudo, sonda:
avt. preizkusna proga pista di collaudo
preizkusni voznik pilota collaudatore
rel. preizkusna doba periodo di prova; probandato
pren. preizkusni kamen pietra di paragone, tocca; banco di prova
metal. preizkusni vzorec provetta

prepletèn (-êna -o) adj. intrecciato, venato:
prepleten vzorec arabesco

preskusn|i (-a, -o) Prüf- (gumb der Prüfknopf, cevka das Prüfröhrchen, miza der Prüfstand, napetost die Prüfspannung, tipka die Prüftaste, mesto der Prüfplatz, die Prüfstelle); Probe- (vzorec der Probestab), Test- (polet der Testflug, primer der Testfall, teren das Testgelände, voznik der Testfahrer, vožnja die Testfahrt)

prevešanj|e [é] srednji spol (-a …) das Kippen
vzorec s prevešanjem pri pleteninah: das Deckmuster