Franja

kméčati -īm
1. cviliti: to zečići kmeče; čujem kako miš kmeči
2. meketati, bleketati: jare, janje kmeči
3. vreščati: tamo plaču i kmeče djeca

kréčati -īm
1. vreščati, kričati: svraka, kokoš, vivak kreči
2. hreščati: u gostioni kreči gramofon

kreischen vreščati; Bremsen: cviliti; Säge: škripati

kréštati -īm (ijek., ek.)
1. vreščati: kokoši krešte u dvorištu; papagaj krešti; djeca krešte
2. hreščati, kričati: u gomili ljudi najviše krešti jedan starac
3. cvrčati: cvrček krešti u grmu

kríčati -īm
1. kričati: kričati na koga, na ljude
2. vreščati: žeže sunce, zaglušno kriče močvarne ptice
3. zavijati: groza me trese, dok vjetrovi kriče za mnom, ježuri mi idu po kosi
4. vpiti, močno se oglašati: Mandušić je kričao da se ostave pljačkanja; bubanj buba, a rog sjajan kriči

kvŕčati -īm
1. brneti: vratilo kvrči
2. presti: mačak sjedi na banku i zadovoljno kvrči
3. ekspr. cviliti: djeca kvrče kad se igraju
4. vreščati
5. ekspr. kruliti: crijeva, creva mu kvrče

paupulare v. intr. (pres. paupulo) knjižno vreščati (pav)

piailler [pjaje] verbe intransitif čivkati (ptič); vekati (otrok); vreščati, kričati

pȉskati -ām vreščati, piskati, sikati: čuje kako u dvorištu djeca piskaju; kraj nogu joj zmija piska

quirītō¹ -āre (-āvi) -ātum (etim. besede ni zadovoljivo pojasnjena)

I. intr. vreščati, na pomoč (pomagaj) klicati, kričati iz strahu (v tesnobi, sili), javkati, glasno tarnati: haec, inquam, rudet ex rostris atque heiulitabit, concursans, veluti Ancarius, clareque quiritans Luc. ap. Non., vicina horum quiritare, iubilare Varr., quiritare dicitur is qui Quiritum fidem clamans implorat Varr., ut quiritare urbanorum, sic iubilare rusticorum Varr., quippe non ut ex hostico raptae perituraeque in horreis messes nequiquam quiritantibus sociis auferuntur Plin. iun., ideo deus, ideo Quirinus, quia tunc parentibus qui itatum est per illum Tert., nulla vox quiritantium exaudiri poterat L., tamquam si voce et comploratione nocturna excitus mihi quiritanti intervenisses L., flentes quiritantesque T.; (poseb. o govorniku) vreščati, kričati: si modo est sanus, non quiritet Q. —

II. trans.

1. glasno kričeč pritoževati se, glasno obžalovati, glasno objokovati; z ACI: coquos emi singulos pluris quam equos Plin.; z objektnim acc.: insanā voce casum mariti Ap.

2. vreščeč reči (govoriti, izrekati), glasno klicati, vreščati, kričati: misero illi quiritanti „civis Romanus natus sum“ Asin. Poll. in Ci. ep., haec quiritans properiter emergit e mari suumque protinus aureum thalamum petit Ap., at ille deum fidem clamitans et cruorem uxoris ab[s]tergens altius quiritabat Ap. — Dep. soobl. quirītor -ārī: Varr. fr., Nigidius ap. Non., Prisc.

ragliare

A) v. intr. (pres. raglio)

1. rigati

2. pren. kričati, vreščati; klatiti neumnosti

B) v. tr. pren. slabo, neuglašeno peti; brezzvezno govoriti
PREGOVORI: al ragliare si vedrà che non è leone preg. ko zariga, se bo izkazalo, da ni lev

rasp [ra:sp]

1. samostalnik
rašp(l)a, strgača, ribežen; debela pila (za les); rašplanje; piljenje, strganje

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
(na)ribati, rašplati, stružiti
figurativno (raz)dražiti, raniti, poškodovati; napraviti neprijeten vtis na, vznemiriti; ostrgati krušno skorjo; vreščé izustiti; praskati (o violini), hreščati, vreščati

to rasp one's nerves iti na živce
to rasp off (away) the bark ostrgati drevesno skorjo

roar² [rɔ:]

1. neprehodni glagol
(o živalih) rjuti, rjoveti, tuliti; kričati, vpiti, vreščati, javkati; ječati (od bolečine); glasno se smejati, krohotati se; (o konju) hripati; (o vodi) bučati, šumeti; (o gromu, topu) grmeti, bobneti, treskati; (o vetru) tuliti, besneti
aeronavtika bučno odvršeti; (o mestih) hrumeti, odmevati (with od)

to roar at s.o. (za)dreti se na koga, nahruliti koga, (za)vpiti na koga
to roar with laughter tuliti od smeha, krohotaje se (za)smejati, (za)krohotati se
the sea roars morje buči

2. prehodni glagol
zakričati, zavpiti, zatuliti, zavreščati, zarjuti (kletvico ipd.)

to roar oneself hoarse do hripavosti se dreti, se izkričati
to roar s.o. down prevpiti, prekričati koga

rùljati -ām dreti se, vpiti, vreščati: pogledaj zašto rulja dijete

schiamazzare v. intr. (pres. schiamazzo) kokodakati; gagati; vreščati, kričati; razgrajati

screak [skri:k]

1. samostalnik
vreščanje, cviljenje

2. neprehodni glagol
vreščati, cviliti

scream² [skri:m] neprehodni glagol
vpiti, krikniti, (za)kričati; vriskati, vrisniti; vreščati; do solz se smejati, zvijati se od (smeha); (o vetru itd.) zavijati, besneti, hrumeti, tuliti; histerično govoriti ali pisati
prehodni glagol
krikniti (kaj) (večinoma scream out)
zakričati, s krikom (koga) poklicati

to scream an alarm dvigniti, trobiti alarm
to scream o.s. hoarse ohripeti od vpitja (kričanja)
to scream out a curse zakričati kletev, glasno zakleti
to scream with laughter tuliti od smeha
he made us scream with laughter do solz smo se mu smejali (nas je spravil v smeh)
we simply screamed with laughter dobesedno zvijali smo se od smeha

screech [skri:č]

1. samostalnik
(predirljiv) krik, kričanje, vreščanje

2. neprehodni glagol
(za)vreščati, predirljivo krikniti, (za)kričati

shriek [šri:k]

1. samostalnik
vrišč, vik, krik (strahu, bolečine); žvižg; vreščanje, krohot(anje)

shrieks of laughter vreščanje od smeha, vreščeče smejanje
to give a shriek zavreščati, krikniti
shriek-mark sleng klicaj

2. neprehodni glagol
vreščati, kričati, vpiti, (za)žvižgati; krohotati se
prehodni glagol
zakričati (kaj), zavpiti, reči kaj z vreščečim glasom; (o vetru) tuliti, žvižgati

to shriek with laughter vreščati od smeha
to shriek o.s. hoarse nakričati se do hripavosti
to shriek out zavreščati, zakričati (kaj); kričé alarmirati

shrill [šril]

1. pridevnik (shrilly prislov)
kričav, vreščav; rezek, oster, predirljiv
figurativno glasen, oster (pritožba, obtožba); kričeč (barva); zbadljiv
figurativno trdovraten, zagrizen

2. neprehodni glagol & prehodni glagol
poetično vreščavo govoriti (peti, se smejati); kričati, (za)vreščati; ostro (rezko, vrešče) (kaj) zavpiti, zakričati

to shrill out, to shrill forth kričé, vreščé zahtevati