Franja

hatch¹ [hæč] samostalnik
loputa, zaklopna vratca
navtika jašek za nakladanje, odprtina v ladijskem krovu, pokrov jaška; okence med kuhinjo in jedilnico; branik

under (the) hatches pod palubo, figurativno v škripcih; zaprt, neviden; sleng mrtev

Hintertür, die, zadnja vrata; figurativ zadnja vrata, zadnja vratca (durch die Hintertür skozi zadnja vrata, sich eine Hintertür [offenlassen] offen lassen pustiti si zadnja vratca odprta)

Kameratür, die, vratca kamere

Ofentür, die, vratca peči

portañuela ženski spol vratca pri vozu; hlačne durce

posterula -ae, f (*posterulus, demin. k posterus)

1. zadnja (stranska = skrivna) vratca: posterulae proditio Cass.

2. stranska pot: viator quidam … cum bivium armato milite vidisset oppletum, per posterulam tramitem medium squalentem Amm.

postīcula -ae, f (demin. k postīca) zadnja vratca: ilico me perducit ad domum quampiam, cuius ipsis foribus obseptis per quandam brevem posticulam intro vocat me Ap.

prȍsiječ m (ijek.), prȍsēč m (ek.) sod, ki ima namesto vehe vratca, skozi katera se sipa vanj zdrozgano grozdje

pseudothyrum -ī, n (gr. ψευδόϑυρον) (od)zadnja, skrivna vratca (naspr. ianua): per palatii pseudothyrum Amm.; metaf.: pseudothyro ali per pseudothyrum na skriven način, (na)skrivaj: ea quemadmodum ad istum postea per pseudothyrum revertantur, tabulis vobis et testibus iudices planum faciam Ci., idem domi quam libidinosus, quam impurus, quam intemperans, non ianua receptis, sed pseudothyro intromissis voluptatibus! Ci.

slot¹ [slɔt]

1. samostalnik
tehnično razpoka, reža ali odprtina (za vlaganje kovancev v avtomat, za spuščanje pisem v poštni nabiralnik); žlebič, utor, zareza
gledališče zaklopna vratca (v odrskem podu)

2. prehodni glagol
zarezati, napraviti ozko podolgovato odprtino (režo)

vrátlo s, rod. mn. vratála in vrâtālā dial.
1. vstop, vhod v sotesko, v zaliv: vratlo sutjeske, luke
2. lesa, odprtina v plotu: teraj ovce na vratlo, da ih pomuzemo
3. odprtina, vratca na ladijskem kotlu

заслбнка f pečna vratca, zaklopnica, pečni pokrov

топочная дверца kurilna vratca

intrō-mittō -ere -mīsī -missum (ixpt.)

1. noter poslati (pošiljati), noter, v kaj, pred koga (s)pustiti (spuščati): medicum intromisit suum Ci., legiones intromittit C., intromisit ad Senecam unum ex centurionibus T., refringere portas atque i. milites nostros C., legatum cum praesidio Auct. b. Hisp., alicui legiones subsidio Auct. b. Hisp. na pomoč, quattuor lepores in leporarium Varr., Phaedriam Ter., aliquem comissatum Ci., aliquem intromitti iubere Cu., Pl., intromissi sunt propter notitiam N., i. ad palatium, in consistorium Amm., intromitti in domum Macr.; pren.: pseudothyro i. voluptates Ci. skozi stranska vratca spuščati.

2. metaf. uvesti (uvajati): exemplum Gell., verba in usum linguae Latinae Gell., controversiam Amm. (gr. δίκην εἰσάγεσϑαι) napotiti (napotovati), uvesti (uvajati).

izpustíti (-ím) | izpúščati (-am) perf., imperf.

A)

1. lasciare, lasciar andare, lasciar uscire

2. liberare; (prigionieri, ostaggi) scarcerare; congedare (dal servizio militare), mandare via, a casa

3. omettere, tralasciare

4. pog. pren. (izstreliti) sparare:
izpustiti rafal sparare una raffica
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ne izpustiti solze non versare una lacrima
pren. izpustiti dušo mandare l'anima a Dio
pren. izpustiti kako pametno dire cose sagge, parlare saggiamente
pren. izpustiti ugodno priložnost lasciarsi sfuggire l'occasione
izpustiti zmago iz rok lasciarsi sfuggire la vittoria
izpustiti vajeti iz rok perdere le redini
pren. ne izpustiti koga izpred oči non perdere d'occhio qcn.
jur. izpustiti pogojno rilasciare in libertà condizionata
šport. (pri smučanju) izpustiti vratca saltare una porta

B) izpustíti se (-ím se) | izpúščati se (-am se) perf., imperf. refl. med. manifestarsi, erompere (erpete, esantema)

kurílen (-lna -o) adj. combustibile, calorifico; di riscaldamento:
kurilna naprava apparecchiatura di riscaldamento
kurilna vratca sportello del focolare
kurilna vrednost potere calorifico
kurilni plin gas combustibile
kurilno olje olio combustibile

ley ženski spol zakon, postava; pravoznanstvo; zapoved; vdanost; čistina (kovancev)

la ley antigua Mojzesova postava
ley civil civilno pravo
ley del embudo zakon samovolje
ley del encaje samovoljen sodniški izrek
ley escrita, ley de Dios deset božjih zapovedi
ley de imprenta tiskovni zakon
ley de Lynch linčanje
ley marcial nagla sodba
ley penal kazenski zakon
ley social zakon o društvih
la ley vigente veljavno pravo
bafo de ley nepolnotežen (kovanec)
chiste de baja ley nizkotna (podla) šala
contravenir a (infrigir, transgredir) la ley (pre)kršiti zakon
cumplir la ley ravnati se po zakonu
estar enamorado con todas las de la ley do ušes zaljubljen biti
eludir la ley zakon obiti
guardar ley a alg. komu zvest ostati
hacer ley veljati kot norma
poner la ley imeti velik vpliv
no le tiene ley ne drži z njim, ni mu preveč vdan
a la ley dolžno, pristojno
a ley de caballero na častno besedo
a toda ley vsekakor
de ley zakonit(o)
leyes pl študij prava, zbirka zakonov
estudiar leyes pravo študirati
hombre de leyes pravnik
hecha la ley, hecha la trampa vsak zakon ima svoja vratca
la necesidad carece de ley sila kola lomi

ménager [menaže] verbe transitif prizanašati (quelqu'un komu), imeti obzir, obzirno ravnati (quelqu'un s kom); varčevati, biti gospodaren (quelque chose s čim); varovati, čuvati; napraviti, urediti, pripraviti (une surprise presenečenje), izvesti

se ménager čuvati se, paziti se, paziti na svoje zdravje
ménager quelque chose à quelqu'un priskrbeti komu kaj
je n'ai rien à ménager ni mi treba imeti obzira do ničesar
ne pas ménager ne varčevati
ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati, da je volk sit in koza cela
se ménager selon les circonstances ravnati se po okoliščinah
ne ménager aucun effort pour ... nobenega truda se ne bati ...
ne pas ménager ses éloges, ses paroles ne varčevati s pohvalami, z besedami
ménager un chemin napraviti pot
ménager ses expressions biti umerjen v izražanju
ménager ses paroles malo govoriti
ne pas ménager sa peine, la fatigue nobenega truda se ne bati
se ménager une porte de sortie (figuré) pustiti si (ena) vratca odprta

olitor (bolje holitor) -ōris, m (olus) zelenjavar, zelenjadar = zelenjadni (kuhinjski) vrtnar: Naev., Pl., Ci. ep., Col., Plin.; preg.: mulier olitori non supplicat, si quast mala Pl. — Od tod adj. olitōrius 3 zelenjaven, zelenjaden, kuhinjski: horti Ulp. (Dig.) zelenjavni vrtovi, zelenjadniki, zelenjaki, ostiola Plin. vratca na zelenjadnike, forum o. Varr., L., T. zelenjavni trg v Rimu, jugozahodno od Kapitolija proti Tiberinemu otoku.

peč¹ [é] ženski spol (-i …) gradbeništvo, arhitektura der Ofen, Heizofen (etažna Etagenofen, kaminska Kaminofen, kmečka Bauernofen, kopalniška na trdo gorivo Kohlenbadeofen, kopalniška Badeofen, lončena Kachelofen, na petrolej Petroleumofen, na premog Kohlenofen, oljna Ölofen, plinska Gasofen, plinska za kopalnico Gasbadeofen, termoakumulacijska Nachtspeicherofen, trajnožarna Dauerbrandofen)
infra peč der Infrarotstrahler, Heizstrahler
peč za vsa goriva der Allesbrenner
železna peč (gašperček) der Kanonenofen
figurativno der Brutkasten
klop ob peči die Ofenbank
obnova zidovja peči die Neuzustellung
temelj peči der Ofenstock
vratca peči die Ofentür
kurjenje s pečmi die Ofenheizung