píhati (-am) | píhniti (-em) imperf., perf.
1. intr. soffiare:
zunaj piha fuori soffia
pihati v ogenj soffiare sul fuoco
pihati vročo juho soffiare sul brodo caldo
pihati od jeze soffiare, sbuffare di rabbia
2. tr. muz. suonare (uno strumento a fiato)
3. tr. obrt.
pihati steklo soffiare il vetro
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire il vento che tira
zdaj piha za nas ugoden veter le circostanze ci sono propizie, abbiamo il vento in poppa
z nastopom novega šefa je začel pihati nov veter col nuovo capo tira un'altra aria
voznik je moral pihati il conducente ha dovuto soffiare nell'etilometro
pihati dekletu, pihati komu na dušo fare la corte alla ragazza, cercar di conquistare qcn.
po gadje pihati soffiare dalla rabbia
pog. ta ga pa pihne proprio una cannonata
pihniti jo čez mejo scappare oltre confine
pihniti na nekoga besede non tener conto delle parole di uno
Zadetki iskanja
- pobégel runaway
(z doma) pobégli parček runaway couple
poroka pobéglega parčka runaway marriage
pobégel konj runaway horse
pobégel vojak (dezerter) runaway soldier
pobégli voznik (po nesreči) hit-and-run driver
nesreča, ki jo zakrivi pobégli voznik hit-andrun accident - podréti renverser, culbuter ; figurativno effondrer, rompre ; (porušiti) démolir, faire écrouler, abattre , (na tla) terrasser
podreti se s'effondrer, s'écrouler, s'ébouler
podreti drevo, zid abattre un arbre, un mur
podreti vse mostove (za seboj) (figurativno) couper les ponts, brûler ses vaisseaux
podreti ravnotežje rompre (ali renverser) l'équilibre
podreti do tal raser, ne pas laisser pierre sur pierre
voznik avtomobila je podrl pešca l'automobiliste a renversé un piéton
bojim se, da se to ne podre j'ai peur que ça ne s'éboule (ali s'effondre) - povzroči|ti (-m) povzročati verursachen; (imeti za posledico) bewirken, auslösen, herbeiführen; (izzvati) heraufbeschwören; spore, spopade - človek: anstiften (zu)
povzročiti bolečino komu (jemandem) weh tun, Schmerzen zufügen, zob ipd.: (jemanden) schmerzen, (jemandem) Schmerzen bereiten
povzročiti smrt zum Tode führen
voznik, ki je povzročil nesrečo der Unglücksfahrer, Unfallfahrer
škoda, ki jo je povzročila divjad der Wildschaden
škoda, ki so jo povzročile živali der Tierschaden
motnja, ki jo je povzročilo okolje die Umweltstörung - preizkúsen (-sna -o) adj. di prova, sperimentale, di collaudo, sonda:
avt. preizkusna proga pista di collaudo
preizkusni voznik pilota collaudatore
rel. preizkusna doba periodo di prova; probandato
pren. preizkusni kamen pietra di paragone, tocca; banco di prova
metal. preizkusni vzorec provetta - preklínjati blasphémer, dire (ali proférer) des blasphèmes (ali des jurons) , jurer, pester , popularno sacrer
preklinjati ko Turek, voznik jurer (ali sacrer) comme un charretier
matere preklinjajo vojno les mères maudissent la guerre - preskusn|i (-a, -o) Prüf- (gumb der Prüfknopf, cevka das Prüfröhrchen, miza der Prüfstand, napetost die Prüfspannung, tipka die Prüftaste, mesto der Prüfplatz, die Prüfstelle); Probe- (vzorec der Probestab), Test- (polet der Testflug, primer der Testfall, teren das Testgelände, voznik der Testfahrer, vožnja die Testfahrt)
- preteklost samostalnik
1. neštevno (pretekli čas) ▸ múltizkušnja iz preteklosti ▸ múlt tapasztalata, kontrastivno zanimivo múltbéli tapasztalatnapaka iz preteklosti ▸ hiba a múltból, kontrastivno zanimivo múltbéli hibaizvirati iz preteklosti ▸ múltból eredJe sploh mogoče ubežati odgovornosti, ki izvira iz preteklosti? ▸ Meg lehet-e egyáltalán szabadulni a múltból fakadó felelősségtől?dediščina preteklosti ▸ múlt örökségeraziskovanje preteklosti ▸ múlt felfedezésedaljna preteklost ▸ régmúlt, távoli múltV daljni preteklosti je veljalo, da je voznik tisti, ki odloča. ▸ A távoli múltban a járművezetőt tekintették a döntéshozónak.bližnja preteklost ▸ közelmúltv preteklosti ▸ a múltbanozreti se v preteklost ▸ múltba visszatekintČe bi se ozrli v preteklost, kaj bi spremenili na svoji igralski poti? ▸ Ha visszatekinthetne a múltba, mit változtatna a színészi pályafutásán?vračati se v preteklost ▸ visszatér a múltbaoklepati se preteklosti ▸ ragaszkodik a múlthozKer se oklepate preteklosti, to ovira ljubezensko sedanjost. ▸ Ragaszkodik a múlthoz, és ez akadályt jelent a mostani szerelmében.spominjati se preteklosti ▸ a múltra emlékeziksoočiti se s preteklostjo ▸ a múlttal szembenéz
2. ponavadi v ednini (pretekla dejanja ali stvari) ▸ múlt, előéletpreteklost kraja ▸ település múltjagovoriti o preteklosti ▸ múltról beszélrazčistiti s preteklostjo ▸ múltat tisztázobračunati s preteklostjo ▸ múlttal leszámolsoočiti se s preteklostjo ▸ múlttal szembenézsramovati se preteklosti ▸ múltat szégyellspominjati se preteklosti ▸ visszaemlékezik a múltrapovezan s preteklostjo ▸ múlttal kapcsolatosEnkrat za vselej boste morali razčistiti nesporazume, povezane z vašo preteklostjo. ▸ Egyszer s mindenkorra tisztáznia kell a múltjával kapcsolatos félreértéseket.brskati po preteklosti ▸ múltban kutatraziskovati preteklost ▸ múltat kutatpozabiti preteklost ▸ múltat elfelejtkomunistična preteklost ▸ kommunista múltslavna preteklost ▸ dicső múltkriminalna preteklost ▸ bűnözői múltbogata preteklost ▸ gazdag múltPortugalska je dežela z bogato preteklostjo, v zadnjih letih se hitro razvija. ▸ Portugália egy gazdag múlttal rendelkező, az utóbbi években gyorsan fejlődő ország.
Ljudje so imeli različne preteklosti in izkušnje. ▸ Az emberek különböző múlttal és tapasztalatokkal rendelkeztek.
3. neštevno (kar je zastarelo) ▸ múltdel preteklosti ▸ a múltéAntibiotiki v živalski krmi bodo kmalu le še del preteklosti. ▸ A takarmányban lévő antibiotikumok hamarosan a múlté lesznek.stvar preteklosti ▸ a múltépripadati preteklosti ▸ a múltéOsnovna šola brez razvite in bogate pedagogike jezikov pripada preteklosti. ▸ A fejlett és gazdag nyelvpedagógia nélküli általános iskolák elavultak.
Če boste vztrajni, bo težava kmalu postala preteklost. ▸ Ha kitart, a probléma hamarosan a múlté lesz. - rdeča luč ženski spol das Rotlicht, das Rot; samo na semaforju: die Rotphase, das Rot
pri rdeči luči bei Rot, bei Rotlicht
voznik, ki je zapeljal v rdečo luč der Rotlichtsünder - reševal|ec1 moški spol (-ca …) der Helfer, der Retter, der Rettungsmann; iz vode: der Rettungsschwimmer; (voznik rešilca) der Rettungsfahrer
- rešilec samostalnik
(vozilo) ▸ mentő, mentőkocsivoznik rešilca ▸ mentőkocsisofőrodpeljati z rešilcem ▸ mentővel elviszpoklicati rešilca ▸ mentőt hívSopomenke: reševalni avto, reševalni avtomobil, rešilni avto, rešilni avtomobil - rezêrven reserve(-); spare(-)
rezêrvni fond reserve fund
rezêrvne čete supporting troops pl
rezêrvni častnik reserve officer
rezêrvni del tehnika spare part
rezêrvno kolo spare wheel
rezêrvna pnevmatika spare tyre (ZDA tire)
rezêrvni tank reserve tank
rezêrvni vozač, šofer, voznik spare driver - skiro samostalnik
(prevozno sredstvo) ▸ rollervoziti se s skirojem ▸ kontrastivno zanimivo rollerezikvožnja s skirojem ▸ rollerezéstekmovanje s skiroji ▸ rollerversenyvoziti skiro ▸ rollert vezet, kontrastivno zanimivo rollerezikpoganjati skiro ▸ rollert hajtvoznik skiroja ▸ kontrastivno zanimivo rollereslesen skiro ▸ farollerotroški skiro ▸ gyerekrollerKo smo prišli domov, sem se šla vozit s skirojem. ▸ Amikor hazaértem, elmentem rollerezni.
Povezane iztočnice: električni skiro - smer3 [é] ženski spol (-i …) (smer vožnje) die Fahrtrichtung
obvezna smer vorgeschriebene Fahrtrichtung
držati smer Spur halten, die Fahrtrichtung einhalten
sprememba smeri vožnje: die Fahrtrichtungsänderung
spremeniti smer z vozilom: umschwenken, abschwenken
voznik, ki vozi v napačno smer der Falschfahrer
na avtocesti: der Geisterfahrer
vožnja v napačno smer die Falschfahrt
pas za vožnjo v nasprotni smeri die Gegenfahrbahn
promet iz nasprotne smer der Gegenverkehr - speljáti (spéljem) | speljávati (-am)
A) perf., imperf.
1. far partire; partire:
voznik je prižgal motor in speljal il conducente accese il motore e partì
2. nareč. (zvoziti, voziti) trasportare
3. deviare, sviare; girare; portare; depistare:
speljati promet po obvozni cesti deviare il traffico su una circonvallazione
speljati pogovor na drugo temo cambiare discorso
speljati elektriko do zadnje vasi portare l'elettricità fino all'ultimo paese
speljati policijo na napačno sled depistare la polizia
4. indurre; pejor. traviare:
fant je pošten, pa so ga drugi speljali è un ragazzo perbene, ma lo hanno traviato
5. pren. soffiare; sedurre:
speljati komu dekle soffiare la ragazza a qcn.
6. (ukrasti) soffiare, rubare, sgraffignare:
speljati komu denarnico iz žepa soffiare il portafoglio dalla tasca a qcn.
speljati koga na led, v past trarre in inganno qcn.
speljati vodo na svoj mlin tirare l'acqua al proprio mulino
hidr. speljati reko v korito, iz korita inalveare, disalveare un fiume
B) speljáti se (spéljem se) | spéljávati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. scivolare, slittare
2. passare con forza, a stento - spreglédati (-am) | spregledováti (-újem) perf., imperf.
1. aprire gli occhi; vedere
2. capire, intuire, indovinare; smascherare:
spregledati namene nekoga intuire le intenzioni di qcn.
spregledati špekulanta smascherare lo speculatore
3. non vedere, lasciarsi sfuggire:
voznik je spregledal prometni znak il conducente non vide il segnale stradale
spregledati rdečo luč passare col rosso
med popravljanjem krtačnih odtisov sem spregledal nekaj napak nel correggere le bozze di stampa mi sono sfuggiti alcuni errori
4. (hote ne videti česa nedovoljenega) lasciar perdere, sorvolare (su)
5. (ne upoštevati) ignorare, trascurare:
spregledati nekaj pomembnih dejstev trascurare alcuni importanti dati di fatto
6. jur. esentare, esimere, dispensare (da); condonare:
spregledati dolg esentare qcn. dal pagamento del debito - stàr (stára -o)
A) adj.
1. vecchio; anziano:
star človek uomo vecchio; vecchio; persona anziana; anziano
biti star kot Metuzalem essere più vecchio di Matusalemme, di Noè; nareč. žarg. essere un matusa
koliko si star? quanti anni hai?
midva sva enako stara noi due abbiamo la stessa età
2. vecchio, stantio:
star kruh pane stantio
3. vecchio, stravecchio, invecchiato:
stari sir formaggio stravecchio
staro vino vino invecchiato
4. vecchio, antico:
stari običaji vecchie usanze
razvaline starega gradu le rovine del vecchio castello
zbirati stare rokopise fare raccolta di manoscritti antichi
stari Rim Roma antica
stara Avstrija la vecchia Austria
5. vecchio, straccio:
star avtomobil una vecchia auto
star papir carta straccia
staro železo ferri vecchi
6. pren. vecchio, provetto:
star voznik vecchio autista
star član društva vecchio socio
star znanec policije vecchia conoscenza della polizia
7. vecchio, originario:
stare rastlinske vrste počasi izginjajo le specie vegetali originarie vanno scomparendo
8. vecchio, annoso:
stari problemi questioni annose
9. (zastarel) antiquato, arretrato:
imeti stare nazore avere idee antiquate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na stare dni je moral beračiti da vecchio fu costretto a mendicare
človek starega kova, stare šole un uomo di vecchio stampo, di vecchio stile
biti star maček v čem saperla lunga in certe cose
stari mesec, stara luna luna vecchia
stari oče, stara mati nonno, nonna
stari starši nonni
ostati stara devica rimanere nubile, zitella
vrniti se v staro domovino tornare in patria
biti stara korenina essere un tipo robusto, nerboruto, gagliardo
to je stara pesem è sempre la solita solfa
pren. stara sablja vecchio commilitone
pejor. biti, spadati med staro šaro esser antiquato
staro leto l'ultimo dell'anno, S. Silvestro
varčevati za stara leta mettere da parte per la vecchiaia
stari zemeljski vek paleozoico
lingv. stara visoka nemščina antico alto-tedesco
stara cerkvena slovanščina paleoslavo
rel. stara zaveza Antico Testamento
hist. stari vek evo antico
hist. boj za staro pravdo lotte, rivolte contadine (XV-XVIII sec.)
star kot zemlja vecchio come il cucco
pejor. star pedantnež parruccone
star petdeset, šestdeset let cinquantenne, sessantenne
stari stric prozio
hist. stari Rimljan quirite
stari ženskar scapolo inveterato
stara coprnica megera
stara kripa trabiccolo
stara lokomotiva caffettiera
stara pokora (vecchio) bacucco
stara šara rigatteria, bric-à-brac
pren. stara škatla scarpa vecchia
lingv. stara tržaščina tergestino
stara turščina osmanli
PREGOVORI:
če se star panj vname, dolgo gori non vi è cosa peggiore che in vecchie membra il pizzicor d'amore
stara navada — železna srajca l'abitudine è una seconda natura
B) stári (-a -o) m, f, n
stari so posedeli okrog peči i vecchi sedettero attorno al fuoco
kaj pravi na to tvoj stari? che dice in proposito tuo padre?, il capo?
ostati pri starem rimanere immutato, come prima - tésten (-tna -o) adj. del test; dei, di test; di collaudo:
testna vprašanja domande di un test
testna baterija batteria di test
testni postopek metodo del test
testni pilot, voznik pilota collaudatore - tovornjak moški spol (-a …) der Lastkraftwagen, der Lkw, der Laster (lahki Kleinlaster)
samorazkladalni tovornjak der Selbstentladewagen
težki tovornjak der Schwerlastzug, pogovorno: der Brummi
voz z zaprtim kesonom der Kübelwagen
tovornjak s kesonom der Pritschenwagen
tovornjak s prikolico der Kraftwagenzug, Lastzug, Lastwagenzug
tovornjak za prevoz avtomobilov der Autotransporter
tovornjak za prevoz pohištva der Möbelwagen
tovornjak z žerjavom der Kranwagen
voznik tovornjaka der Lastkraftwagenführer, Lastkraftwagenfahrer, Lastfahrer, Lkw-Fahrer, na dolge relacije: der Fernfahrer
prepoved nedeljske vožnje s tovornjaki das Sonntagsfahrverbot
parkirišče za tovornjake der Autohof - trámvaj (-a) m tram, tranvai, tranvia:
stopiti na tramvaj, izstopiti iz tramvaja salire, montare sul tram; scendere dal tram
peljati se s tramvajem andare in tram
voznik tramvaja tranviere, guidatore del tram