Franja

wamus [wɔ́məs] samostalnik
ameriško pleten volnen telovnik; jopa

zavìjača ž
1. povalnik, štrukelj
2. širok volnen predpasnik
3. svitek: metnuti -u na glavu

birrus (byrrus, byrrhus), -ī, m (tuj.) kratek plašč (barvast, svilen ali volnen) z oglavnico (kapuco), dežni plašč: Vop., Cassian., Cod. Th. — Soobl. birrum -ī, n: Aug.

burnus samostalnik
(tradicionalno oblačilo) ▸ burnusz

jopič samostalnik
(oblačilo) ▸ kabát, dzseki, kiskabátSopomenke: suknjič, plašč
Povezane iztočnice: neprebojni jopič, odsevni jopič, plavalni jopič, prisilni jopič, reševalni jopič, rešilni jopič, samomorilski jopič, zaščitni jopič

kôsem touffe ženski spol , flocon moški spol

volnen kosem bourre ženski spol (ali flocon) de laine
sneži v debelih kosmih il neige à gros flocons

kôsem copo m

volnen kosem vedija f

laine [lɛn] féminin volna

de laine volnen
laine artificielle, de bois, de verre umetna, lesna, steklena volna
pure laine, laine cardée, laine peignée čista, kratka, česana volna
laine crue, de toison surova, strižna volna
laine à tricoter, à repriser volna za pletenje, za krpanje
filature féminin, teinturerie féminin, tissage masculin de laine predilnica, barvarnica, tkalnica volne
se laisser manger la laine sur le dos (figuré) brez upiranja se pustiti odreti, iz kože dejati

lana f

1. volna:
di lana volnen
buona lana pren. pretkanec, lopov
essere della stessa lana biti enake baže
questioni di lana caprina pravda za oslovo senco
lana cardata mikana volna

2. ekst.
lana di legno lesna volna
lana di vetro steklena volna

3. puh (pod pohištvom)
PREGOVORI: meglio dar la lana che la pecora preg. bolje dati volno kakor živo ovco

lana ženski spol volna, volnina

lana artificial umetna volna
lana madera lesna volna
lana merina merinovka
de lana (y algodón) (pol)volnen
tejido de lana volneno blago
perro de lanas koder (pes)
cardarle a uno la lana ozmerjati (ošteti) koga

lēmniscus -ī, m (gr. λημνίσκος)

1. okrog venca se vijoči in z njega viseči barvast trak, sprva volnen ali iz lipovega lubja, pozneje (v obdobju Krasa in pozneje) iz dragocenih tkanin, pogosto celo iz zlata ali srebra. Take trakove (= puniceae taeniae V., prim. philyra) so skupaj z venci ali same podarjali gostom pri pojedinah kot znamenje posebnega odlikovanja, pesnikom (ob palmovi vejici) kot najčastnejši dar, v Rim vračajočim se zmagovalcem pa so jih metali: Pl., Plin., Suet., Aus., P. F., coronas lemniscosque iacientes L.

2. pukanica, napuljena preja, starejše opuljki, bacelj preje: P. Veg.

orbis -is, abl. orbe (loc. orbī Ci. (Arat.), Varr., Lucr., orbi terrae Ci., orbi terrarum Ci., Lucr., tudi: toto in orbi terrarum), m

1. krog, kolobar, okroglina, oblina: equitare in orbem O., quinque orbīs explent cursu V., in orbem torquere Ci., orbem ducere Sen. ph. ali efficere O. narediti (narisati, začrtati) krog, digitum iusto orbe terit anulus O. prstan ravno prav ustreza prstu, orbis rotae O., Plin. idr. kolesno platišče, brevior munitionis orbis L. ožji obzidni krog, ožje obzidje; occ.: o. lacteus (= gr. γαλαξίας κύκλος) Ci. Rimska cesta, signifer Ci. živalski krog („zverokrog“), zodiak, orbes finientes Ci. obzorje, horizont, o. laneus Pr. volnen povoj; poseb. kot voj. t.t. krog, karé, četverokotnik: orbem facere C., S. ali in orbem consistere C. ali in orbem coire, orbem colligere, volvere L. narediti kolobar, oblikovati krog (kare, četverokotnik), in orbem se tutari L.

2. metaf. krog, kroženje, krožitev, krožni tek, krogotèk (krogoték), krogotòk (krogotók): stellae orbes suos conficiunt Ci., triginta volvendis mensibus orbes explebit V. 30 letnih krožnih tekov, o. annuus V., idem orbis in singulos annos volvitur L. isti krožni tek (pojavov) se redno ponovi vsako leto, imperium per omnes in orbem ibat L. je prehajalo krožno na slehernega, zapovrstjo, anguis rapit orbīs per humum V. se vije po tleh, columbarum crebris pedum orbibus adulatio Plin. s pogostim krožnim gibanjem nog = s pogostim obhajanjem (v krogu); poseb. pogosto orbis terrarum zemljekróg, zemlja, (vesoljni) svet: L., N., Iust., Lucr. idr., impleverunt orbem terrarum nominis sui gloriā Ci., Ceres omnem orbem terrarum peragravit Ci.; tudi samo orbis: alter orbis Vell., Fl. drug zemljekrog, nov svet; poseb. o rim. cesarstvu: o. noster Vell., o. Romanus Aur.; o. orationis ali verborum Ci. veliki stavek, perioda; orbis doctrinae (= gr. ἐγκύκλιος παιδεία) Q. enciklopedija znanosti = delo, ki obsega jedro vseh vej znanosti.

3. meton. okrogla plošča, kolut, kolo: o. mensae O. mizna plošča, genuum O. pogačica, jabolko na kolenih, clipei V. okrogel ščit ali posamezna plošča na ščitu, clipei septemplicis extremi orbes V.; v enakih pomenih tudi samo orbis: Sil., Stat., Petr., Val. Fl., illa (sc. hasta) per orbem aere cavum triplici … transiit V., decimo orbe (sc. telum) moratum O., rota orbis (apoz.) V. vrteče se kolo, dubio Fortuna stans in orbe O. na dvomljivem (varljivem) kolesu sreče; pren.: festive … orbis in hac re publicā est conversus Ci. ep. se je obrnilo kolo politike; preg.: circumagetur orbis L. kolo sreče se bo obrnilo (se obrne).
a) occ. vse, kar je kolutasto, okroglo, npr. α) očesna jamica, tudi oči same, oko samo: inanis luminis orbis O., laevus luminis orbis Val. Fl., ardentīs luminis orbīs ad moenia torsit V., gemino ab orbe (= oculo) O., sanguineas rotare orbes Val. Fl., vacui orbes Stat. (v oslepljenih Ojdipovih očeh). β) sončni ali mesečev krog: solis orbis L., Vell., lunae orbis fulgens Lact., luna implet orbem O.; tudi samo orbis: referet diem et lucidus orbis (sonce) erit V. γ) nebesni obok (svod), nebo: H., sol medium caeli conscenderat orbem V., orbem medium non subibat V., Atlas aetherios orbīs umero sustinet V.; poseb. orbis terrae (za razliko od orbis terrarum, gl. zgoraj pod 2.). δ) zemeljski krog, zemljekróg, zemlja, svet (ki po predstavah starodavnikov plava kot plošča v Okeanu): orbis terrae circuitio Vitr., veram mensuram orbis terrae colligere Vitr. natanko preračunati zemeljski obseg, ager Campanus orbis terrae pulcherrimus Ci., imperium orbis terrae Ci., summum consilium orbis terrae Ci. ε) meton. človeški rod, svet: orbis terrae memoria sempiterna Ci., toti salutifer orbi cresce puer O.; od tod ζ) pesn. = dežela, (po)krajina, ozemlje, vladavina, kraljevstvo idr.: Scythicus O., Eous O. jutrova dežela, Jutrovo, vzhod, Creta, qui meus est orbis O., dii te summoveant orbe suo O.
b) razne druge okrogle stvari, npr. α) okrogla, zlasti marmornata miza: Iuv., Mart. β) z okroglimi koščki pisanega marmorja obložen tlak: Iuv. γ) okrogel diskov kolut, disk: discus, quo ictus ab orbe cadas O. δ) tehtnična skledica, tehtnično torilce: instabilis natat (sc. libra) alterno depressior orbe Tib. ε) zrcalo: addidit et nitidum sacratis crinibus orbem, quo felix facies iudice tuta fuit Mart. ζ) neke vrste pávka, bóbnica (bobníca), tamburín (tympanum): Auct. ap. Suet. η) „kolut“, „krožec“, neka nam neznana okrogla riba: Plin.

plášč (-a) m

1. cappotto, mantello; pastrano; soprabito; gabbana:
krznen plašč pelliccia
volnen plašč mantello di lana
podložen plašč cappotto foderato
dežni plašč impermeabile
poletni, zimski plašč soprabito estivo, pastrano
kopalni plašč vestaglietta; accappatoio

2. ekst. pren. manto, mantello; velo:
zemlja leži pod plaščem snega la terra è coperta da un manto di neve
razgrniti čez nekaj plašč pozabe stendere il velo della dimenticanza su qcs.

3. avt. copertone

4. teh. rivestimento, manto; metal. superficie laterale, mantello

5. ekon., zool. mantello
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. obračati plašč po vetru voltare casacca, gabbana
kabelski plašč rivestimento isolante
rel. mašni plašč pianeta
bot. semenski plašč arillo
rel. škofovski plašč manto vescovile
rel. škrlatni plašč manto cardinalizio, porpora
geol. zemeljski plašč mantello terrestre

plet samostalnik
(ogrinjalo) ▸ plédDa si ne nadenemo takoj težkega zimskega plašča, se lahko ogrnemo s pletom, v modi pa je tudi pončo. ▸ Ne nehéz télikabátba öltözzünk, kezdhetjük azzal, hogy plédbe bugyoláljuk magunkat, vagy poncsót terítünk magunkra.
Sopomenke: plašč

pončo samostalnik
(oblačilo) ▸ poncsó

puli samostalnik
1. (oblačilo) ▸ garbó
2. (pes) ▸ puli
Sopomenke: madžarski puli

pulover samostalnik
(oblačilo) ▸ pulóver

šal moški spol (-a …) der Schal (volnen Wollschal, svilen Seidenschal)

terciopelo moški spol žamet

terciopelo de lana volnen žamet
de terciopelo žameten

Wolle, die, (-, -n) volna; bei Fellen: podlanka; aus Wolle volnen; in die Wolle bringen razjeziti, razsrditi; in die Wolle geraten/kommen razjeziti/razsrditi se; sich in die Wolle geraten skočiti si v lase; sich in der Wolle liegen biti si v laseh; in der Wolle gefärbt figurativ čist, skozinskoz, kompleten