Franja

vùčika ž bot. volčji bob, Lupinus luteus

Wildschur, die, volčji kožuh

Wolfsbohne, die, Pflanzenkunde volčji bob

Wolfshunger, der, volčji glad

Wolfsschakal, der, Tierkunde volčji šakal

Wolfsspitz, der, volčji špic

лупйн m (bot.) volčji bob

полено n poleno; volčji rep

apetít appétit moški spol

volčji apetit faim ženski spol de loup
pokvariti si, izgubiti apetit couper, perdre l'appétit
dober apetit! bon appétit!

barba -ae, f (po priličenju iz *farba = *bhardha)

1. brada,
a) pri moškem: magna Varr., promissa N., immissa V., Sen. rh., longa O., capillatior quam ante barbaque maiore Ci., promittere barbam L., T. pustiti (puščati) brado rasti, sapientem pascere barbam H. rediti si filozofsko brado, barbam recīdere, resecare O., ponere H., barbam vellere alicui H. komu v porog brado puliti, vleči ga za brado (kot huda razžalitev); pl. barbae močna (gosta) brada: Petr., Ap.
b) živalska: hircorum V., lupi H. volčji gobec (obrasel s ščetinami), polyporum Plin. lovke polipov.

2. pren. rastlinska brada = kocine, dlake, volna: nucum, virgultorum Plin., Iovis barba Plin. kocinasti uročnik.

bob¹ [ô] moški spol (-a …) rastlinstvo, botanika die Ackerbohne, die Puffbohne, die Saubohne; ➞ → volčji bob
|
figurativno bob ob steno den Mäusen gepfiffen
reči bobu bob [Roß] Ross und Reiter nennen

bòb¹ (bôba) m

1. bot. (rastlina, plod) fava (Vicia faba):
pren. biti bob ob steno essere inutile, vano
pren. reči bobu bob, popu pop dire pane al pane e vino al vino, chiamare le cose col loro nome
pren. iz boba se izdreti raccapezzarsi
pren. to je bilo takrat, ko je bil še bob v klasju in pšenica v stročju (nelle fiabe) questo non accadde mai

2. caccola

3. bot.
volčji bob lupino (Lupinus)

dìvljī -ā -ē, redko nedol. dìvalj dìvlja dìvlje, komp. dìvljijī -ā -ē divji: divlji pogled, čovjek, čovek, narod; -a gradnja č rna gradnja; divlji brak divji zakon; Divlji zapad; -e meso; -e boginje špičke, ošpice; -a jabuka lesnika; divlji bijeg, beg paničen oeg; -a kava bot. volčji bob; -a komorika bot. kermesov hrast, komorika; -a kopriva bot. inilnica; -a krnška bot. trnata hruška; -a lipa bot. širokolistna lipa; -a loza bot. divja vinska trta; -a maslina bot. divja oljka; -a mirodija bot. navadni komarček; -a ruža bot. navadni šipek; -a šafranika bot. poletni glavinec; divlji karanfil bot, srhki nagelj; divlji kesten, kostanj bot. divji kostanj; divlji peršun bot. navadni steničjak; divlji šimšir bot. bodeča lobodika; divlji hmelj; -r vepar zool. divji prašič; -a svinja divja svinja; -a guska divja gos

furibondo agg. besen, srdit:
era furibondo per l'accaduto bil je besen zaradi dogodka
menare colpi furibondi srdito udrihati
appetito furibondo šalj. volčji tek

gelb rumen; der gelbe Fleck rumena pega; das gelbe Fieber rumena mrzlica; gelbes Trikot Sport rumena majica; gelbe Karte Sport rumeni karton; gelbe Presse rumeni tisk; gelber Neid zelena zavist; gelber Dotter rumenjak; Gelbe Lupine Pflanzenkunde rumeni volčji bob; gelbe Rübe koren; Gelbe Schwertlilie Pflanzenkunde vodna perunika; Gelber Ziegenbart Pflanzenkunde rumena griva

glad moški spol (gladu …) der Hunger
volčji glad der Heißhunger, medicina der Wolfshunger

glád hnuger; (lakota) famine, starvation

glád (pohlep) po thirst for, greed for, craving for (ali after)
volčji glád ravenous hunger
imam volčji glád I am famished
umirati od gládu to starve, to be famished
umreti, poginiti od gládu to die (ali to perish) of hunger (ali of starvation), to starve to death
umiram od gládu (figurativno) I'm simply starving
pustili so jih, da so umrli od gládu they left them to die of hunger
z gládom prisiliti k predaji, k pokorščini to starve into surrender, into submission
trpeti glád to starve, to famish
utešiti, pomiriti (si) glád to appease one's hunger, to satisfy one's hunger, arhaično to stay one's stomach
glád je najboljši kuhar hunger is the best sauce

jezik⁴ [ê] (jezik|a, -a, -i) rastlinstvo, botanika

1. die Erdzunge (gladki Schuppenlose)

2. die -zunge (jelenov Hirschzunge, Rinderzunge, kačji Natterzunge, Schlangenzunge, pasji Hundszunge, volčji Hohlzunge, volovski Ochsenzunge)
| ➞ → jelenov, ➞ → kačji, ➞ → pasji, ➞ → volčji, ➞ → volovski

lés (-á) m

1. legno:
les gori, se napne, vpija vlago il legno arde, si gonfia, assorbe l'umidità
impregnirati les impregnare il legno
sekati, skobljati, žagati les abbattere, piallare, segare il legno
grčav, mehak, trd les legno nodoso, dolce, duro
lastnosti, struktura lesa proprietà, struttura del legno
obdelava, predelava lesa lavorazione, trasformazione del legno
bukov, hrastov, lipov, smrekov les (legno di) faggio, (di) quercia, (di) tiglio, (di) abete
eksotični les legno esotico

2. (kosi lesa za določeno uporabo) legno, legname; legna:
izvažati les esportare il legname
kubični meter lesa un metro cubo di legname
gradbeni, stavbni les legname da costruzione
tesani, žagani les legname squadrato, segato
les za kurjavo legna da ardere

3. knjiž. (gozd) bosco
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. biti iz drugačnega lesa essere diverso
biti malo čez les mancare di un venerdì, di una rotella
papir. brusiti les sfibrare il legno
Kristus visi razpet na lesu Cristo pende dalla croce
prodati stoječi les, les na panju vendere legname da abbattere
um. razstavljati les esporre sculture, statue in legno
soba je vsa v lesu la stanza è tutta rivestita in legno
kem. suha destilacija lesa distillazione secca del legno
bot. božji les agrifoglio, leccio spinoso (Ilex aquifolium)
celulozni les legno da cellulosa
črni les legno di aghifoglia
bot. gadov les (krhlika) ramno (Rhamnus frangula)
jamski les legname per miniera
bot. kačji les viburno (Viburnum lantana)
okrogli les tondello
bot. pasji, volčji les lonicera (Lonicera)
pozni les strato più fitto (dell'anello annuale)
agr. rastni, rodni les rami fruttiferi
upognjeni les legno ricurvo
vezani les legno compensato

loup [lu] masculin, zoologie volk; svilena polmaska za obraz; napaka v delu, v izdelku

loup de mer morski pes; pri vratu zaprt pulover
un (vieux) loup de mer star, izkušen mornar, pomorščak
mon loup moj dragec, ljubček
loup dans la bergerie (figuré) volk v ovčji staji
loup habillé en berger (figuré) volk v ovčjem kožuhu
loup marin morski volk (riba)
entre chien et loup v (večernem) mraku
un froid de loup volčji (pasji) mraz
il fait noir comme dans la gueule du loup tema je kot v rogu
enrhumé comme un loup biti čisto hripav
saut masculin de loup širok jarek
tête féminin de loup ščet na dolgi palici
avoir une faim de loup biti lačen kot volk
être connu comme le loup blanc biti zelo znan
hurler avec les loups pridružiti se tistim, ki napadajo, kritizirajo koga; delati kot drugi
donner la brebis à garder au loup, enfermer le loup dans la bergerie kozla za vrtnarja narediti
se jeter, se mettre dans la gueule du loup (figuré) iti v levji brlog
en fuyant le loup il a rencontré la louve prišel je z dežja pod kap
marcher à pas de loup neslišno, po prstih hoditi (da bi koga presenetili)
tenir le loup par les oreilles biti v kočljivem položaju
la faim chasse le loup du bois (figuré) lakota, sila kola lomi
les loups ne se mangent pas entre eux vrana vrani oči ne izkljuje
quand on parle du loup, on en voit la queue če o volku govoriš, (volk) že tudi pride