Franja

Zadetki iskanja

  • milite m

    1. vojak; karabinjer; finančni stražnik:
    Milite Ignoto Neznani junak

    2. pren. vojščak; bojevnik, bojevnica; borec, borka:
    milite della scienza borec za znanost
    milite della Chiesa Kristusov vojščak, kristjan
  • ostáş -i m vojak
  • pattugliante m vojak, policist na patruljiranju
  • peon [pju:n ameriško pí:ən] samostalnik
    ameriško dninar (v Južni Ameriki); delavec, ki mora svoj dolg odplačati z delom (v Mehiki); pešak, vojak (v Indiji); sel, spremljevalec
    ameriško kaznjenec, ki dela zunaj
  • pioupiou [pjupju] masculin, familier, vieilli, militaire mlad pešak, vojak
  • pongo [pɔ́ŋgou] samostalnik
    vojska, sleng vojak
  • pourvoyeur, euse [purvwajœr, öz] masculin, féminin dobavitelj, -ica; vojak, ki skrbi za strelivo pri mitraljezu, topu
  • proeliātor -ōris, m (nom. sg. iz proeliārī) borec, vojak, vojščak, bojevnik, bojnik: plures tamen bonos proeliatores bella quam pax ferunt T., sed hunc mitem erga amicos, modicum voluptatum, uno matrimonio, certis liberis egisse, neque minus proeliatorem T., eum tergo excepit dux que belli et proeliator insignis fuit Iust., patruus obiurgator et sodalis opitulator et miles proeliator Ap., quod ad proeliatorum excellentem fortitudinem attinet Val. Max., vir Vulg., cognito more proeliatoris militis Amm., proeliator miles exsultans Amm.
  • pr̀stāš -áša m
    1. vojak, ki sam sebe rani v prst, da bi veljal za nespobnega
    2. mn. zool. prstaši, Daubentonidae
  • pūgnātor -ōris, m (pūgnāre) bor(il)ec, voj(šč)ak, bojevnik, bojevalec, bojník: Veg., Amm. idr., equo venator Iapyge fertur, cui pellis latos umeros erepta iuvenco pugnatori operit V., deinde occupata dextra tenendo caput fortissimus quisque pugnator esse desierat L., belliger is quondam scitusque accendere Martem floruerat primo clarus pugnator in aevo Sil., perditus Ps.-Q., biremes ac triremes quadriremesque Tyriae et Aegyptiae classis magno pugnatorum numero conflixerunt Suet., Aemilius consul centum et quattuor naves hostium demersit, triginta cum pugnatoribus cepit Eutr., nam ex ducentis et viginti navibus cum triginta fugit, nonaginta cum pugnatoribus captae sunt Eutr.; atrib.: pugnator gallus Plin. bojni petelin, petelin za (petelinje) boje, petelin pretepač.
  • pūgnō -āre -āvī -ātum (pūgnus)

    1. boriti se s pestmi, boksati (se): luctando pugnandoque invictus Q.

    2. boriti se, bíti se, bojevati se, vojskovati se, spopasti (spopadati) se: Ter., Luc. ap. Don., Auct. b. Afr., Auct. b. Hisp., Vell., Gell. idr., constanter ac non timide C., male S., L. nesrečno, neuspešno, contra (adv.) O., cominus Cu., cominus gladiis C., eminus fundis, sagittis C., eminus glande aut lapidibus S., manu O., de genu Sen. ph. kleče, ex equo Ci., L., in hostem S. idr., in frontem lateraque L. od spredaj in od strani (s čela in s strani) napasti, adversus aliquem N., L. epit., inter se cornibus Varr., cum aliquo C., Ci., pro aliquo C., Cu., pro commodis patriae Ci., de gloriā Cu., de loco Ter. za prostor, ad bestias Cypr. (pri zvereh =) proti zverem, z zvermi, pugnam pugnare Pl., Ci., L. biti (bojevati) boj, boriti (biti, bojevati) se; tako tudi pugnare proelium S. ali proelia H., bella pugnata V. prebojevane (izbojevane, dobojevane) vojne, pugnandi tempora O.; subst. pt. pr. pūgnantēs -ium, m bor(il)ec, voj(šč)ak, bojevnik, bojevalec, bojník: C., Cu.

    2. metaf.
    a) boriti se, prepirati se, prerekati se, prekarjati se, biti v sporu (v svaji) s kom: pugnant materque sororque O., pugnant Stoici cum Peripateticis Ci., fortuna cum naturā pugnare videtur Ci., res cum re, ratio cum ratione pugnabat Ci., in eius animo metus cum cupiditate pugnat Ci., de diis immortalibus non magno opere pugnare Ci., sed ego tecum in eo non pugnabo, quominus, utrum velis, eligas Ci.; z ACI = v svojem prepiru (v svoji pravdi) trditi: Ci.; pesn. z dat. boriti se s kom, s čim, zoper koga, kaj, proti komu, čemu ugovarjati komu, upirati se, nasprotovati komu, čemu, zoperstaviti (zoperstavljati) se komu, čemu: ne cupias pugnare puellae Pr., placitone etiam pugnabis amori? V., equus pugnat habenis V., frigida pugnabant calidis, humentia siccis, mollia cum duris O.
    b) nasprotovati (si), biti v nasprotju, biti v navzkrižju, biti nav(z)križ s kom, čim: secum Ci., mea cum pugnat sententia secum H., pugnat diu sententia secum O., pugnantia loqui Ci.
    c) boriti se za kaj, gnati se za čim, poganjati se za čim, stremeti za čim, hlepeti za čim, delati na čem, siliti k čemu, truditi se za kaj, prizadevati si za kaj, težiti za čim; z inf.: Lucan., Lucr., Sil., Cl. idr., pugnat evincere somnos O., se attollere O.; z ACI: pugnabat se tunicā tegi O.; s finalnim stavkom: L. idr., hoc solum pugnatur, ut ad praedam damnatio Roscii accedat Ci., id ne impetremus, pugnabis Ci., quoque minus venias, invita pugnat hiems O.; pesn.: pugno in mea vulnera O. prizadevam si, da se sam ranim.
  • serre-file [sɛrfil] masculin vojak (podčastnik), ki v defileju koraka na koncu čete; zadnja ladja v konvoju

    véhicule masculin de serre-file zadnje vozilo
    marcher en serre-file korakati kot zadnji v vrsti
  • serviceman množina servicemen [sə́:vismən] samostalnik
    vojak
    tehnično servisni tehnik
  • sēsquiplāris -is, m (sc. miles) (sēsquiplex) vojak, ki dobiva (kot plačilo za svoj pogum) poldrugi obrok: duplares, sesquiplares: duplares duas, sesquiplares unam semis consequebantur annonam VEG.
  • soldado moški spol vojak, vojščak; figurativno branitelj, zagovornik

    soldado aviador vojak aviatičar, letalec
    soldado cumplido rezervist
    soldado raso prostak, borec
    soldado veterano dosluženi vojak, veteran
    hacerse soldado vojak postati
    ser soldado vojaščino služiti
    soldados de plomo svinčeni vojaki (igračke)
  • soldat [sɔlda] masculin vojak; figuré branitelj

    soldat de carrière, de métier poklicen vojak
    simple soldat navaden vojak, borec
    soldat en permission vojak na dopustu
    soldat de plomb svinčen vojak (otroška igrača)
    soldat mobilisé, démobilisé mobiliziran, demobiliziran vojak
    soldat réformé za vojaško službo nesposoben vojak
  • Soldat, der, (-en, -en) vojak; Tierkunde vojščak; bei den Soldaten sein služiti v vojski
  • soldát -ţi m vojak
  • soldato m

    1. voj. hist.
    soldato mercenario, di ventura najemniški vojak

    2. voj. vojak:
    soldato semplice navadni vojak
    soldato scelto desetnik
    andare soldato iti k vojakom
    fare il soldato služiti vojake
    tornare da soldato odslužiti vojsko, biti odpuščen iz vojske

    3. pren. vojak, bojevnik, borec:
    un soldato della pace tra i popoli bojevnik za mir med narodi

    4. zool. vojak (čebela, termit)
  • soldier1 [sóuldžə] samostalnik
    vojak, borec
    figurativno odličen vojaški poveljnik
    navtika, sleng mornar, ki se izogiblje delu, zmuznè, zabušant
    sleng posušen slanik

    soldier of fortune vojak najemnik; pustolovec, ki služi vsakomur, ki mu plača
    soldier's heart medicina nervozno srce, srčna nevroza
    soldier's medal ameriško, vojska medalja za hrabrost
    soldier's privilege godrnjanje
    both officers and soldiers častniki in vojaki (moštvo)
    common soldier, private soldier navaden vojak, prostak, borec
    every inch a soldier vojak od glave do pete
    fellow-soldier vojaški tovariš
    foot-soldier vojak pešak
    old soldier figurativno oseba ali stvar, ki je svoje odslužila; izkušen človek
    tin soldiers vojaki iz cina
    the Unknown Soldier Neznani junak
    to go for a soldier iti v vojake
    to play the old soldier, to come the old soldier over s.o. sleng hoteti (skušati) komu kaj natvesti