Franja

Zadetki iskanja

  • turning [tə́:niŋ] samostalnik
    obračanje, obrat, vrtenje; struženje; zavoj, ovinek; preobrat, prelomnica; odklon, odstopanje; prečna ulica ali cesta; ulični vogal

    take the next turning to the right zavijte po prvi ulici na desno
  • blind1 [blaind] pridevnik (blindly prislov) (to za)
    slep, zaslepljen; neviden, neopazen; skrit, tajen; jalov; nepremišljen, prenagljen; topoglav, nepoučen
    sleng pijan
    botanika brez cveta

    blind alley slepa ulica; figurativno zagata; mrtvi tir
    blind-alley occupation poklic, ki nima bodočnosti
    blind coal antracit
    anatomija blind gut slepič
    blind (drunk), blind to the world pijan ko žolna
    figurativno to have (ali apply) the blind eye zatisniti oko
    to go at s.th. blind na slepo srečo se česa lotiti
    blind leaders of the blind tisti, ki dajejo nasvet v stvareh, ki jih sami ne razumejo
    blind letter pismo brez naslova
    a blind man may perchance hit the mark slepa kura zrno najde
    blind man's holiday somrak
    as blind as a mole (ali a beetle, an owl) čisto slep
    to get on s.o.'s blind side izrabiti slabo stran koga
    blind pig, blind tiger nedovoljena točilnica
    blind shell slepi naboj
    blind spot mrtva točka
    to strike blind oslepiti
    to turn a blind eye to s.th. delati se slepega za kaj
    there's none so blind ne da si dopovedati
    it will happen when the devil is blind to se ne bo nikdar zgodilo
    blind window (door) zazidano okno (zazidana vrata)
    blind side nezavarovana, slaba stran
    blind corner nepregleden ulični vogal
    blind in an eye na eno oko slep
    blind to one's defects zaslepljen
  • Ecke, die, (-, -n) im Zimmer, Dreieck, beim Fußball: kot, in der Ecke v kotu; am Tisch, Haus, Würfel, Blatt: vogal, Mathematik oglišče, an der Ecke na vogalu; bei Graphen: vozel; (ein Stück) kos, košček, eines Weges: lep kos (poti); an allen Ecken und Enden povsod, na vseh koncih in krajih; um die Ecke bringen jemanden ubiti (koga), etwas spraviti v kraj, (vergeuden) zapraviti
  • híšen (-šna -o) adj. di, della casa; domestico, familiare, di famiglia:
    hišni gospodar padrone della casa, capofamiglia
    hišni prijatelj amico di famiglia
    hišna številka numero di casa
    hišno ime nome familiare
    hišna pomočnica collaboratrice familiare, colf, domestica
    hišne potrebščine casalinghi
    hišni pripor arresti domiciliari
    hišni telefon citofono
    hišni vogal cantonata
    grad. hišni podzidek plinto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    zool. hišna miš topo delle case, topolino domestico
    zool. hišni pajek ragno delle case (Teugenaria domestica)
    zool. hišni ščurek scarafaggio (Blatta orientalis)
  • kot1 [ó] moški spol (-a …)

    1. (vogal) die Ecke; v hiši: die Ecke, Winkel
    jedilni kot die [Eßecke] Essecke
    Bogkov kot der Herrgottswinkel
    v kotu in der Ecke

    2. matematika der Winkel; -winkel (notranji Innenwinkel, odklonski Ablenkwinkel, trenja/torni Reibungswinkel, zunanji Außenwinkel)
    simetrala kota matematika die Winkelhalbierende
    ki ohranja kote winkeltreu
    z mnogimi koti winkelig
    z ostrim kotom schrägwinkelig
    merjenje kotov die Winkelmessung
    priprava za merjenje kotov das [Winkelmeßinstrument] Winkelmessinstrument

    3.
    naklonski kot (nagib) die Neigung
    merilec naklonskega kota der Neigungsmesser; (padec) das Gefälle, v skalni steni: die Verschneidung

    4.
    zorni kot der Gesichtswinkel
    mrtvi kot toter Winkel
  • og|el [ó] moški spol (-la …) die Ecke ➞ → vogal
  • pripogíbati (-am) | pripogníti (-pógnem)

    A) imperf., perf. chinare, curvare, piegare, flettere:
    pripogniti glavo piegare il capo
    pripogniti vogal lista piegare, ripiegare l'angolo del foglio
    pripogniti veje curvare, piegare i rami

    B) pripogíbati se (-am se) | pripogníti se (-pógnem se) imperf., perf. refl. chinarsi, curvarsi, piegarsi:
    zaradi bolečin v križu se ne morem pripogniti i dolori alla schiena sono così forti che non posso chinarmi
  • shave1 [šéiv] prehodni glagol
    (o)briti, na kratko ostriči; skobljati, oblati (les); (o)strgati (kožo)

    to shave o.s. (o)briti se
    neprehodni glagol
    (o)briti se, (o britvi) rezati; smukniti ali švigniti tik ob, iti čisto mimo, oplaziti; za las zgrešiti; rahlo se dotakniti
    ameriško striči, skubsti, goljufati

    to shave a corner oplaziti vogal
    to shave a customer oskubsti odjemalca (kupca)
    to shave an egg figurativno skušati izbiti iz koga poslednji dinar
    to shave the lawn striči trato
    to shave a note ameriško kupiti vrednostne papirje za mnogo manjšo ceno, kot je zakonska obrestna mera; pri prodaji vrednostnih papirjev vzeti večjo obrestno mero, kot je to zakonsko dovoljeno
  • udari|ti se1 (-m se) udarjati se

    1. z roko, s kladivom: sich schlagen, anschlagen, po glavi: sich auf den Kopf schlagen

    2. (zadeti se) sich stoßen (ob vogal an der Ecke, ob kljuko an der Türklinke, v glavo am Kopf, v koleno am Knie); (potolči se) sich weh tun
  • úličen (of the) street, street(-)

    úlično blato street mud
    úlični govornik street orator, soapbox orator
    úlični hrup street noise
    úličen (kanalski) jarek, kanal (side) gutter, drain, sewer
    úlični prodajalec street seller, street vendor, street trader
    úlični prometni otok refuge, traffic island
    úlični pevec street singer
    úlični prehod street crossing
    úlični podhod subway, underpass, tunnel
    úlična razsvetljava street lighting
    úlični promet street traffic
    úlična svetilka street lamp
    úlična tablica street-sign
    úlični vogal street corner
    na úličnem vogalu at the corner of the street
    úlično življenje street life
  • úličen de (la) rue, des rues

    ulično križišče croisement moški spol de rues, carrefour moški spol
    ulična popevka chanson ženski spol des rues, ritournelle ženski spol, rengaine ženski spol
    ulična razsvetljava éclairage moški spol des rues
    ulična svetilka réverbére moški spol
    ulični vogal coin moški spol de rue, tournant moški spol
  • úličen (-čna -o) adj. della via; di, della strada:
    medla luč uličnih svetilk la fioca luce dei lampioni
    ulični vogal l'angolo della strada
    ulični prodajalec časopisov strillone
  • úličen de (la) calle; callejero

    ulični blok manzana f (de casas)
    ulično beračenje mendicidad f (pública)
    ulični jarek zanja f, cuneta f
    ulično križišče encrucijada f
    ulični pometač barrendero m
    ulična popevka canción f callejera
    ulični prodajalec vendedor m ambulante
    ulični promet tráfico m callejero
    ulična razsvetljava alumbrado m de las calles, alumbrado m público
    ulična svetilka candelabro m; reverbero m
    ulični vogal esquina f (de la calle)
  • urtare

    A) v. tr. (pres. urto)

    1. udariti, udarjati; suniti, suvati:
    urtare la testa in uno spigolo udariti z glavo ob vogal

    2. pren. vznevoljiti; spraviti v slabo voljo; zjeziti

    B) v. intr.

    1.
    urtare contro, in udariti, zadeti ob

    2. pren. naleteti na, trčiti ob:
    urtare contro, in ostacoli d'ogni sorta naleteti na vse mogoče ovire

    C) ➞ urtarsi v. rifl. (pres. ci urtiamo)

    1. trčiti

    2. pren. udariti se, sporeči se:
    si sono urtati per una vecchia questione familiare sporekla sta se zaradi starega družinskega spora

    Č) ➞ urtarsi v. rifl. (pres. mi urto) jeziti se, vznejevoljiti se
  • vogálček (-čka) m dem. od vogal cantuccio
  • vógel (-gla) m glej vogal
  • za3

    1. kam: hinter (za vogal hinter die Ecke, za volan hinter das Lenkrad); kje: hinter (za vogalom hinter der Ecke, za volanom hinter dem Lenkrad, tri kilometre za Celovcem drei Kilometer hinter Klagenfurt)

    2. za kom/čim: hinter … her (iti za Petrom k bregu hinter Peter her zum Ufer gehen, iti/teči za Petrom hinter Peter hergehen/herlaufen); (jemandem/einer Sache) hinterher- (klicati hinterherrufen, krevsati hinterherhinken, nesti/nositi hinterhertragen, peljati se hinterherfahren, teči hinterherlaufen, hinterherrennen, vreči hinterherwerfen)

    3.
    za tem tičati, stati: dahinter- (dahinterstecken, dahinterstehen)

    4. po vrsti, po času: nach (za teboj nach dir, za tretjo hišo je velik hrast nach dem dritten Haus kommt eine große Eiche, najvišji vrh za Montblancom je Monte Rosa nach dem Montblanc ist der Monte Rosa der höchste Berg)
    za Vami, prosim! bitte nach Ihnen!
    z glagoli: nach- (moliti za kom jemandem nachbeten, krevsati za kom jemandem nachhinken); auf (za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein)

    5. ponavljanje: auf, für, um (dan za dnem Tag auf/für/um Tag, val za valom Welle auf Welle)
    leto za letom jahraus, jahrein, Jahr für Jahr

    6.
    takoj za nächst (dem) (drugi problem, takoj za brezposelnostjo nächst der Arbeitslosigkeit ist dies das derzeit größte Problem)
  • zalet|eti se1 [é] (-im se) zaletavati se človek v kaj pri hoji, teku: stoßen gegen, laufen/rennen gegen; človek, vozilo, atom: prallen gegen, aufprallen auf
    drug v drugega [gegeneinanderprallen] gegeneinander prallen, [aufeinanderprallen] aufeinander prallen, [aneinanderprallen] aneinander prallen, [aneinanderstoßen] aneinander stoßen
    z veliko silo se zaleteti v etwas rammen
    zaleteti se v vogal mize ipd.: anecken
    vozilo z drugim vozilom: zusammenstoßen mit, od zadaj: zu dicht auffahren, v zid, drevo: prallen gegen, fahren gegen, (etwas) rammen
    zaleteti se v figurativno Sturm laufen gegen, anlaufen gegen