Franja

èlān -ána m (fr. élan) elan, polet, vnema

elán

I. -uri n polet, vnema, zagon, zanos, elan

II. -i m zool. los

empeño moški spol zastavitev; (častni) dolg; posel; vnema; prizadevanje; zaplet, homatija

casa de empeño zastavljalnica
papeleta de empeño zastavni listek
con empeño z vnemo, vztrajno
hacer empeño de a/c nekaj si za dolžnost vzeti

empressement [ɑ̃prɛsmɑ̃] masculin vnema (v službi), prizadevnost, uslužnost, voljnost, gorečnost

accueillir quelqu'un avec empressement rade volje koga sprejeti

empressment [aŋpresmá:ŋ] samostalnik
gorečnost, vnema

entraînement [ɑ̃trɛnmɑ̃] masculin navdušenost, polet, vnema; draž, čar, privlačnost; sport treniranje, vadenje, vežbanje, trening, vaja, šolanje, izurjenje; technique pogon, vlečenje

dans l'entraînement de la discussion v vroči, razvneti diskusiji
dans un bon état d'entraînement (sport) v dobri formi
match masculin d'entraînement (prijateljska) tekma (za trening)

estudio moški spol učenje, študij; študija, razprava; učni zavod; študijska soba; predavalnica; pisarna (notarja); studio, ateljé; marljivost, vnema

hacer estudio de a/c neki stvari se posebno posvetiti
estar a estudio de a/c prizadevati si za kaj
con estudio nalašč, namenoma
estudios pl znanje; študije
escuela de altos estudios mercantiles trgovska visoka šola
dar estudios (a) dati koga študirat
tener estudios biti izobražen

facilitas -atis, f (facilis) lahkost, lahkota

1. kot lastnost stvari, glede na njihovo izvršitev, dokončanje, itd.
a) lahkost, lahkota: ut plerique faciunt propter facilitatem Ci., numerus … cognita facilitate contemnitur Ci., simul copia materiae, simul facilitate operis inducti L., nec audendi facilitatem usque ad contemptum operis adduxeris Q.
b) (šele poklas.) = si f. soli est Plin. če se da zemlja zlahka obdelovati, picea tonsili facilitate Plin. se da zlahka obrezati, caulis et folia eius facilitatem pariendi praestant Plin. olajšajo porod, (smaragdi) ad crassitudinem sui facilitate translucida Plin. zlahka prepuščajo svetlobo, magno mihi … f. stetit Plin. iun. prostovoljni popust pri plačilu.

2. kot lastnost oseb
a) (v dobrem pomenu) „lahkost, lahkota, lahkotnost“ = naklonjenost, nagnjenost, nagnjenje, pripravljenost storiti kaj, prijaznost, uslužnost, vnema, predanost, vdanost, težnja, zaupljivost, družabnost, priljubljenost, prikladnost, ljubeznivost, vljudnost, dobrodušnost, neprisiljenost, spretnost (sinonima: lenitas, humanitas, naspr. severitas, gravitas): comitas et facilitas ali facilitasque Ci., f. et humanitas Ci., f. et lenitudo animi, f. sermonis, f. in audiendo Ci., si illius comitatem et facilitatem tuae gravitati severitatique asperseris Ci., videbant ea facilitate praetorem Ci., facilitate par infimis esse Ci., illius facilitas, huius constantia laudabatur S. facilitate saepius quam industriā commendabatur T., facilitas indulgentiaque Suet.
b) (v slabem pomenu) α) popustljivost: prava (mehkotna) f. Ter. β) lahkomiselnost: in quinque et triginta senatores … tanta facilitate animadvertit, ut … Suet., Ci.

3. poseb. lahkost, lahkota:
a) lahkost v pojmovanju = lahko pojmovanje, dojemljivost: aetatis illius f. Q., suspecta f. Q.,
b) okretnost, spretnost v govoru, dobra izgovarjava: oris f. Q., extemporalis f. Q., verborum f. (v izražanju) Q., quae in oratore maxima sunt, ingenium, inventio, vis, facilitas Q. okretnost, disputabat expedite magis quam concitate, ut possim dicere, facilitatem esse illam, non celeritatem Sen. ph., sermonis Suet.
c) nagnjenost: haec in bonis rebus, quod alii ad alia bona sunt aptiores, facilitas nominetur, in malis proclivitas Ci.
č) metaf. dohodnost, dostopnost, prehodnost: f. camporum T.
d) telesna zgradba (konstitucija): f. corporis Sen. ph.

Opomba: Pl. facilitates pri Q. (9, 4, 97).

fervency [fə́:vənsi] samostalnik
žar
figurativno vnema, gorečnost

ferveur [fɛrvœr] féminin gorečnost, vnema, vnetost

aimer, prier avec ferveur goreče ljubiti, moliti

fervoáre f vnema, gorečnost, žar

fervor moški spol vnetost, vnema, gorečnost

fervore m vnema, gorečnost, žar:
nel fervore della lotta na vrhuncu bitke

Feuer, das, (-s, -) ogenj, (Brand) požar, [Schiffahrt] Schifffahrt luč, Heerwesen, Militär ogenj, streljanje; figurativ ogenj, temperament, (Eifer) vnema; in Augen, von Diamanten: iskrenje; Feuer machen zakuriti (ogenj), figurativ podkuriti (komu); Feuer legen zažgati, podtakniti ogenj; Feuer fangen vneti se ( tudi figurativ ); Feuer und Flamme sein für biti vnet za, navduševati se za; mit Feuer und Schwert z ognjem in mečem; wie Feuer und Wasser ne ujemati se, biti povsem nasproten; für jemanden/etwas durchs Feuer gehen iti za (koga/kaj) skozi ogenj, biti povsem predan (komu/čemu); die Hand für jemanden/etwas ins Feuer legen dati roko v ogenj za koga/kaj; mit dem Feuer spielen igrati se z ognjem

Feuereifer, der, vnema, zavzetost

fire¹ [fáiə] samostalnik
ogenj, plamen, požar; streljanje
figurativno gorečnost, navdušenje, vnema, razburjenje; vročica; pekel; smrt na grmadi

to add fuel to the fire prilivati olje v ogenj; poslabšati; razpihovati strasti
medicina St. Anthony's fire šen
between two fires med dvema ognjema
a burnt child dreads the fire kdor se opeče, je drugič previden
to catch (ali take) fire vneti se
fire control stolp, s katerega vodijo streljanje; boj proti gozdnim požarom
fire department požarni oddelek
to go through fire and water mnogo pretrpeti
to lay a fire pripraviti za zakurjenje
to open fire začeti obstreljevati
out of the frying-pan into the fire z dežja pod kap
to pour oil on fire prilivati olje na ogenj, razdražiti, podpihovati
to set on fire, to set fire to zažgati, prižgati
vojska blind fire streljanje brez cilja, na slepo
to keep up a fire vzdrževati ogenj; nenehno obstreljevati
to be on fire goreti
there's no smoke without fire kjer je dim, je tudi ogenj; iz nič ni nič
to set the Thames on fire narediti nekaj izrednega, iznajti smodnik
to strike fire izkresati ogenj
withering fire uničevalen ogenj
running fire salva strelov; zapovrstni napadi kritike

foga f vnema, zanos, polet

forwardness [fɔ́:wədnis] samostalnik
prezgodnja zrelost; prenagljenost, zaletelost; vnema; predrznost

fru fru, frou frou

A) m

1. šuštenje, šelestenje (obleke, listja); cepet, topotanje, drsanje (nog); frfotanje

2. vznemirjenje, zmeda, vrvež; vnema

3. rese

B) agg. invar. koketen, frivolen, spogledljiv, frfrav:
una ragazza fru fru spogledljivka, frfrasto dekle, frfra
acconciatura fru fru koketna pričeska

fuōco

A) m (pl. -chi)

1. ogenj:
accendere il fuoco zakuriti
soffocare il fuoco ugasniti ogenj
cuocere la carne a fuoco lento peči meso na šibkem ognju
fuoco vivo močen ogenj
mettere un cibo a fuoco dati kuhati, pristaviti jed na ogenj
fare fuoco zakuriti, naložiti na ogenj
legna da fuoco drva za kurjavo
prender fuoco vneti se; pren. razvneti se, razburiti se, razjeziti se
dar fuoco a qcs. zažgati, podtakniti ogenj
fuoco di paglia pren. kratkotrajno čustvo, strast
fuoco di artificio, artificiale ognjemet
a fuoco toplo:
lavorare il metallo a fuoco toplo obdelovati kovino
bollare a fuoco qcn. pren. koga ožigosati
il fuoco cova sotto la cenere pren. pod pepelom tli žerjavica
mettere la mano sul fuoco per qcn. o qcs. dati za koga ali kaj roko v ogenj
buttarsi nel fuoco per qcn. pren. iti za koga v ogenj; iti za koga po kostanj v žerjavico
parole di fuoco pren. težke, grozilne besede
fare fuoco e fiamme pren. bruhati ogenj in žveplo
farsi, diventare di fuoco močno zardeti
scherzare col fuoco pren. igrati se z ognjem
mettere troppa carne al fuoco pren. začeti preveč stvari hkrati
fuoco di S. Elmo elektr. Elijev ogenj
fuoco eterno pren. večni ogenj

2. požar:
vigili del fuoco gasilci
al fuoco! al fuoco! inter. gori! gori!
mettere a ferro e fuoco opustošiti z ognjem in mečem

3. grmada:
gli eretici furono condannati al fuoco krivoverci so bili obsojeni na grmado

4. ogenj, strel, streljanje:
un nutrito fuoco di fucileria močno puškarjenje, streljanje pušk
fuoco incrociato navzkrižni ogenj
cessare il fuoco ustaviti ogenj
riaprire il fuoco ponovno začeti streljati
arma da fuoco strelno orožje
bocca da fuoco artilerijsko orožje, top
fare fuoco ustreliti, streljati
battesimo del fuoco ognjeni krst
andare al fuoco iti v boj

5. pren. ogenj, žar, vnema, strast:
un uomo tutto fuoco ognjevit človek
stuzzicare il fuoco podžigati ogenj, strast
soffiare sul fuoco pren. pihati v ogenj, razpihovati strast
versare acqua sul fuoco pren. pogasiti ogenj navdušenja
far fuoco navdušiti, razvneti
avere il fuoco addosso biti poln ognja

6. fiz. gorišče, fokus:
mettere a fuoco foto izostriti sliko (tudi pren.)

B) inter.
fuoco! ogenj!