Franja

odhód (ladje, vlaka) salida f ; partida f ; marcha f

ob odhodu al partir; al emprender el viaje
ob odhodu vlaka a la salida del tren
pripravljen za odhod preparado (ali dispuesto) para la marcha

odhòd start, departure, leaving, going out (ali off, away), setting out for

dohod - odhòd entrance - exit; (igralca z odra) exit, (več igralcev) exeunt; (ladje iz pristanišča) clearing (of the port)
čas odhòda vlaka train departure time

odpráva (-e) f

1. abolizione, soppressione; abrogazione:
odprava suženjstva abolizione della schiavitù

2. eliminazione, distruzione:
odprava napak eliminazione degli errori
sredstva za odpravo zajedalcev sostanze antiparassitarie
med. odprava ploda aborto indotto

3. invio; ricovero:
odprava bolnika v bolnico ricovero del malato all'ospedale
žel. odprava vlaka segnale di partenza (del treno)

4. spedizione:
alpinistična odprava spedizione alpinistica
reševalna odprava spedizione di salvataggio

5. voj. spedizione:
kazenska odprava spedizione punitiva
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
odprava časopisov, revij, knjig messaggerie
odprava davka detassazione
ekon. odprava kartela decartellizzazione
odprava omejitev liberalizzazione
odprava zapore sbloccamento

osebj|e [é] srednji spol (-a …) das Personal (kuhinjsko Küchenpersonal, letališko Bodenpersonal, nadzorno Aufsichtspersonal, vlaka Zugpersonal, v letalu Flugpersonal, za določen čas Zeitpersonal, prodajno Verkaufspersonal, spremno Begleitpersonal, železnica Zugbegleitpersonal, stalno Stammpersonal, strežno medicina Pflegepersonal, vzdrževalno Wartungspersonal, zaporsko Gefängnispersonal); vsi zaposleni: die Belegschaft
strežno osebje v lokalih: die Bedienung
… za osebje Personal-
(stroški Personalkosten množina, umivalnica der Personalwaschraum, prostor der Personalraum, soba das Personalzimmer, vhod der Personaleingang)
… osebja Personal-
(pomanjkanje der Personalmangel, reduciranje der Personalabbau)
zaradi pomanjkanja osebja aus Personalmangel

potnik samostalnik
(uporabnik prevoznega sredstva) ▸ utasVlak je pripeljal na postajo in potniki so izstopili. ▸ A vonat befutott az állomásra, az utasok pedig leszálltak.
V tem avtomobilu se lahko pelje šest potnikov. ▸ Ez az autó akár hat utas szállítására is alkalmas.
Lani so na letališču zabeležili 2,3 milijona potnikov. ▸ Tavaly a repülőtér 2,3 millió utast regisztrált.

rèp (rêpa) m

1. coda:
košat, kosmat rep coda folta, pelosa
mahati z repom scodinzolare (del cane)
pren. imeti jezik (dolg) kot krava rep avere la lingua lunga
žima iz konjskega repa crine (di coda) di cavallo
ptica s pisanim repom uccello con la coda multicolore

2. (repu podoben del česa) coda:
rep letala coda dell'aereo
rep kometa coda della cometa
rep smučke coda dello sci

3. (zadnji del skupine ljudi, živali, predmetov) coda:
rep sprevoda coda del corteo
na repu di coda, in coda
žel. vagon na repu vlaka vettura di coda
voj. oddelek na repu kolone reparto di coda, retroguardia

4. (dolga vrsta) redko coda:
čakati, stati v repu fare la coda

5. (v šop speti lasje) coda;
konjski rep coda di cavallo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. govoriti nekaj, kar nima ne repa ne glave dire cose senza capo né coda
pren. izpuliti hudiču rep compiere un'impresa impossibile; mettere qcn. nell'impossibilità di nuocere
pren. stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
šport. biti na repu lestvice essere in coda alla classifica, essere il fanalino di coda
pren. če mački na rep stopiš, zacvili se pungi uno nel vivo, protesterà
teh. lastovičji rep incastro a coda di rondine
les. lisičji rep saracco
bot. lisičji rep coda di volpe, alopecuro (Alopecurus pratensis)
anat. konjski rep plesso sacrale, coda di cavallo
bot. kozji rep (stajska metlika) chenopodio (Chenopodium)
bot. mačji rep coda di topo, (erba) codolina, fleolo (Phleum pratense)
zool. oprijemalni rep coda prensile
bot. pasji rep coda di cane, cinosuro (Cynosurus cristatus)
PREGOVORI:
izgovor je dober, tudi če ga pes na repu prinese se non è vera, è ben trovata

retard [rətar] masculin zakasnitev, zamuda; zaostalost; commerce zamuda, zaostanek (de paiement plačila)

en retard (commerce) zaostal, zapadel
sans retard nemudoma, neutegoma
retard de livraison zamuda v dostavi, dobavi
un retard de deux heures, deux heures de retard dveurna zamuda
retard d'un train zamuda vlaka
intérêts masculin pluriel de retard zamudne obresti
tu as du retard! (familier) ti ne veš najnovejših novic!
avoir du retard imeti zamudo
combler, rattraper un retard dohiteti, popopraviti zamudo
être en retard priti prepozno, zakasniti se; figuré zaostati; commerce biti v zaostanku (pour z); (ura) zaostajati (de 5 minutes pet minut)
je suis en retard sur mon ami sem v zamudi nasproti prijatelju (dans un travail z delom)
j'ai été mis en retard par un importun neki nadležnež me je zamudil, zakasnil

scēndere^*

A) v. intr. (pres. scēndo)

1. stopiti, stopati dol; izstopiti, izstopati; spustiti, spuščati se:
scendere di cattedra pren. stopiti s prižnice
scendere da cavallo razjahati
scendere dal monte spustiti se s hriba, sestopiti
scendere a terra izkrcati se
scendere dal treno stopiti z vlaka
la prossima fermata devo scendere na naslednji postaji moram izstopiti

2. priti, prihajati (s severnejšega kraja)

3. nastaniti se:
scendere a un albergo nastaniti se v hotelu

4.
scendere in campo, in lizza pren. tekmovati, igrati proti
scendere in piazza demonstrirati

5.
scendere in basso pren. pasti nizko
scendere nella stima izgubiti spoštovanje
scendere al cuore ganiti
scendere a patti, a più miti consigli popustiti

6. pren. spustiti, spuščati se; pasti, padati:
scende la notte spušča se noč, noči se
i prezzi non accennano a scendere ne kaže, da bi cene padle
la temperatura è scesa sotto lo zero temperatura se je spustila pod ničlo
i capelli le scendevano sulle spalle lasje so ji padali na ramena

7. šport
scendere a rete iti proti nasprotnikovi mreži (nogomet); iti na mrežo (tenis)

B) v. tr.

1. spustiti, spuščati se; iti dol:
scendere le scale iti dol po stopnicah

2. nareč. spustiti, spuščati

service [sɛrvis] masculin služba; usluga; (po)strežba; služabništvo, posli, služinčad; službeno mesto; urad; promet, obrat(ovanje); uprava; sêrvis; servís; (= service divin, religieux) služba božja; (= service mortuaire) maša zadušnica; (= service de table) namizna posoda, servis; (= service de linge) namizno perilo; (tenis) sêrvis; brezplačen izvod, brezplačna vstopnica; pluriel, militaire oskrbovalne čete

de service opravljajoč, imajoč službo
en service v rabi, v obratu
hors service neuporaben, izven obrata
prêt pour le service sposoben za obrat(ovanje)
service des abonnés d'un journal dostavljanje časopisa naročnikom
service des achats nakupovalni, nabavni oddelek
services pluriel administratifs upravni oddelek
service aérien letalska služba
service de banlieue (železnica) predmestni promet
service à café, à dessert, à thé, à liqueur servis za kavo, za poobedek, za čaj, za liker
service de la caisse blagajniški oddelek
service du change devizni oddelek
service des colis postaux oddelek za poštne pakete
service compris s postrežbo vred
service de la comptabilité knjigovodstvo, računovodstvo
service de dépannage (avto)popravljalnica
service de diffusion météorologique radijska meteorološka služba
service de l'économat uprava materiala, ekonomat
service d'été, d'hiver (železniški) poletni, zimski vozni red
service de l'expédition odpravniški oddelek, ekspedit
service de navette nihalni promet (med dvema mestoma)
service de nuit nočna služba
service (militaire) obligatoire obvezna vojaška služba
service d'ordre rediteljska služba, rediteljstvo
service du personnel personalni oddelek
service de presse (S. P.) primerek, izvod (knjige ipd.) za oceno
service de la publicité reklamni oddelek
service de renseignements oddelek, biro za informacije
service routier à grande, à petite distance cestni promet na daljših, krajših razdaljah, progah
service de santé zdravstvena služba
service de secourisme služba prve pomoči, prva pomoč
service de subsistance (militaire) oskrbovalna služba, urad
service des ventes prodajni oddelek
année féminin de service službeno leto
dérangement masculin dans le service motnja v obratovanju
entrée féminin en service nastop službe
escalier masculin de service stopnišče za služinčad, za dobavitelje
heures féminin pluriel de service službene, delovne ure
lettre féminin de service služben dopis
règlement masculin de service službeni pravilnik
(magasin masculin de) self service samopostrežna trgovina
vêtement masculin de service službena obleka
voie féminin de service stranski tir
premier, second service prva, druga serija obedov v vlaku, v jedilnem vagonu vlaka
demander un service à un ami prositi prijatelja za uslugo
toujours disposé à vous rendre service vedno (sem) vam na voljo za (proti)uslugo
être à cheval sur le service, (familier) être service-service biti natančen za točno opravljanje službe podrejenih
être au service de quelqu'un biti pri kom v službi
je suis à votre service na uslugo sem vam
être de service imeti službo (ne biti prost)
ne pas être de service ne imeti službe, biti prost
l'autobus fait le service régulier entre A et B avtobus redno vozi med A in B
faire le service gratuit d'un journal pošiljati brezplačno časopis
mettre en service dati v obrat, v promet
obtenir sa retraite après 40 ans de service doseči upokojitev po 40 letih službe
prendre en service, à son service vzeti v službo
mettre hors service (marine), retirer du service vzeti iz obrata, iz prometa
rendre service à quelqu'un napraviti, izkazati komu uslugo
rendre un mauvais service à quelqu'un slabo uslugo komu napraviti; škodovati komu
solliciter les bons services de quelqu'un prositi koga za uslugo
qu'y a-t-il pour votre service? s čim vam lahko postrežem?; želite, prosim?
être de service dežurati, biti dežurni

sklèp (sklépa) m

1. anat. giuntura, articolazione:
bolečina v sklepih dolori articolari
skočiti iz sklepa slogarsi
čeljustni, kolčni, kolenski sklep giuntura mandibolare, dell'anca, del ginocchio
med. otrdelost, vnetje sklepa rigidità dell'articolazione, artrite
vet. skočni sklep garretto

2. congiuntura, collegamento

3. conclusione, chiusa:
priti do zmotnega sklepa giungere a conclusioni errate
dedukcijski, indukcijski sklep deduzione, induzione
filoz. logični sklep conclusione logica
filoz. sklep silogizma conclusione del sillogismo
lit. sklep (literarnega dela) conclusione
geogr. sklep doline fondovalle, sbocco della valle
žel. sklep vlaka coda del treno

4. decisione, risoluzione, deliberazione:
narediti trden sklep decidere fermamente
držati se svojega sklepa attenersi alle proprie decisioni
izglasovati, sprejeti sklep votare, varare, accogliere una decisione
čvrst sklep risoluzione ferma

5. jur. decreto, ordinanza;
končni sklep risoluzione definitiva
hist. sklep senata senatoconsulto

skočíti sauter, faire un saut, bondir

skočiti na prej s'élancer en avant
skočiti s česa sauter de quelque chose
skočiti z vozečega vlaka sauter du train en marche
skočiti s telovadnega orodja sauter (à bas) d'un agrés
skočiti iz postelje sauter à bas de son lit
skočiti s padalom sauter (ali descendre) en parachute
skočiti v stran sauter de côté, faire un écart
skočiti na glavo faire un plongeon, piquer une tête
skočiti čez jarek sauter (ali franchir) un fossé
skočiti skozi okno sauter par la fenêtte
skočiti s tira (vlak) dérailler
skočiti iz kože (figurativno) sortir de ses gonds, se mettre hors de soi
skočiti v oči (figurativno) sauter aux yeux
skočiti v vodo sauter à l'eau
skočiti od veselja sauter de joie
skočiti si v lase se prendre aux cheveux
skočiš, pa si tam c'est à deux pas d'ici, il n'y a qu'un pas (d'ici)

smontare

A) v. tr. (pres. smonto)

1. odložiti, odlagati; izkrcati (s prevoznega sredstva)

2. demontirati; razstaviti, razstavljati

3. vzeti dragulj iz oboda

4. pren. vzeti, jemati pogum; potlačiti:
smontare una notizia (sgonfiare) dati novici manjši pomen

5. onemogočiti

B) v. intr.

1. stopiti, stopati s:
smontare dal treno stopiti z vlaka

2. končati izmeno, turnus:
smontare di guardia izmenjati stražo

3. zbledeti:
il rosso del vestito ha smontato subito rdeča barva na obleki je takoj zbledela

4. splahniti, pasti

C) ➞ smontarsi v. rifl. (pres. mi smonto) obupati; omagati

spravil|o srednji spol (-a …) agronomija in vrtnarstvo die Einbringung, die Ernte (koruze Maisernte, krompirja Kartoffelernte); gozdarstvo lesa: die Rückung, die Bringung, Holzbringung, iz gozda: die Holzabfuhr
vlaka za spravilo lesa der Holzabfuhrweg
izpad pri spravilu agronomija in vrtnarstvo der Ernteausfall
pomočnik pri spravilu der Erntehelfer

šinóbuskī -ā -ō, šȉnobuskī -ā -ō šinobusni: -a kompozicija kompozicija motornega vlaka; -a stanica; -a veza između ljubljane i Murske Sobote

številk|a¹ ženski spol (-e …)

1. (cifra) die Ziffer (matična občana Personenkennziffer, označevalna/karakteristična Kennziffer, svetleča Leuchtziffer)
arabska številka arabische Ziffer
rimska številka römische Ziffer

2. die Zahl (bančna Bankleitzahl, dodatna Zusatzzahl, karakteristična kemija Wertigkeitszahl, orientacijska Richtzahl, poštna Postleitzahl, PLZ, strani Seitenzahl, v lotu Lottozahl)
številke množina Zahlen množina, das Zahlenmaterial
rdeče številke rote Zahlen
številke prodaje Verkaufszahlen množina
kombinacija številk die Zahlenkombination
stolpec številk die Zahlenkolonne
navajanje številk Zahlenangaben množina
navesti številke za Zahlen angeben für, (etwas) beziffern
brez številke ohne Zahl
v številkah in Zahlen
proizvodnja v številkah Produktionszahlen množina
spomin za številke das Zahlengedächtnis

3. hišna, časopisa, revije, garderobna: die Nummer (dvojna Doppelnummer, garderobna Garderobennummer, hišna Hausnummer, katastrska Katasternummer, ničta/poskusna - časopisa ipd. Null-Nummer, nivojska Stufennummer, posamezna Einzelnummer, posebna Sondernummer, poskusna Probenummer, parcele Grundstücksnummer, partije Partienummer, perona Bahnsteignummer, računa Kontonummer, razpoznavna [Kennummer] Kennnummer, registracijska Fahrzeugnummer, registrska Registriernummer, sejemska Messenummer, serijska Seriennummer, skupna/zbirna Sammelnummer, sobe Zimmernummer, srečke Losnummer, štartna šport Startnummer, tajna Geheimnummer, telefonska Rufnummer, Telefonnummer, za klic v sili Notrufnummer, tovarniška/serijska Fabriknummer, Werknummer, vlaka Zugnummer)
tekoča številka laufende Nummer (kratica : lfd. Nr.)

téléphonie [-fɔni] féminin telefonija

téléphonie sans fil brezžična telefonija
téléphonie radio -train telefoniranje, telegrafiranje iz vozečega vlaka
téléphonie automatique avtomatska telefonija

télescoper [-skɔpe] verbe transitif zadeti v, trčiti v

se télescoper trčiti, zagozditi se eden v drugega
le train a télescopé une voiture vlak je trčil, zavozil v avto
deux trains se sont télescopés dva vlaka sta trčila

trāgula² -ae, f (trahere; prim. trāgum in traha) trágula

1. vrsta mreže, ki se vleče po dnu vode, vlačilna mreža, vlačníca, koča, draga: usus eius ancoralibus maxime navium piscantiumque tragulis et cadorum obturamentis Plin.

2. vláčica (demin. vlaka, gl. traha, trahea): de his quae iumenta ducunt, tragula, quod ab eo trahitur per terram Varr.

tŕčiti (-im) perf.

1. toccare (nel brindisi); battere (i tacchi)

2. scontrarsi, urtare, cozzare:
avtomobil je trčil v tovornjak un'auto ha urtato contro un camion
vlaka sta trčila si sono scontrati due treni

3. imbattersi, incappare in; incontrare:
trčiti na znanca imbattersi in un conoscente
trčiti ob paragraf venire a collisione con la legge
pren. trčiti s kom scontrarsi

uscire^* v. intr. (pres. ēsco)

1. iti, hoditi ven; stopiti iz:
uscire addosso a qcn. pognati se v napad na
uscire dall'auto stopiti iz avtomobila
uscire dal treno stopiti z vlaka, izstopiti
uscire in auto peljati se kam z avtom
uscire a piedi iti kam peš
uscire da, di casa iti z doma
uscire fuori (podkrepljeno) priti ven
uscire al largo navt. zapluti na odprto morje
uscire dalla nave izkrcati se
uscire in pubblico predstaviti se občinstvu
uscire di scena oditi; pren. izginiti s prizorišča
uscirsene oditi

2. ekst. iti ven, na sprehod

3. ekst. oddaljiti, oddaljevati se, oddvojiti se (od skupine)

4. ekst. priti, prihajati:
dalla catena di montaggio escono giornalmente trecento macchine z naših tekočih trakov pride vsak dan tristo avtomobilov

5. ekst. pojaviti, pojavljati se:
un nuovo Stato esce sulla scena politica nova država se je pojavila na političnem prizorišču

6. pren. vzklikniti, vzklikati; bruhniti v:
uscire a dire reči
uscire in insulti obkladati z žaljivkami

7. ekst. uiti, uhajati:
l'olio esce dalla bottiglia olje teče iz steklenice
uscire dai binari iztiriti; pren. ne spoštovati ustaljenih norm, biti v nasprotju s čim:
il suo comportamento esce dai binari della correttezza njegovo obnašanje ni korektno
uscire di bocca pren. blekniti, izblebetati
uscire di carreggiata, di strada iti s ceste; pren. kreniti z zastavljene poti, odstopiti od zastavljenega programa
uscire dai gangheri pren. pobesneti
uscire di mano pren. uiti, uhajati z vajeti
uscire dalla memoria, di mente, dalla testa pozabiti
uscire di moda priti iz mode, ne biti več v modi
uscire dal seminato pren. oddaljiti se od teme
uscire di sé, di senno ponoreti, zblazneti
uscire di sentimento pren. ponoreti, omedleti

8. ekst. moleti, štrleti iz; ekst. izstopati (barva)

9. biti izžreban

10. ekst. odbiti žogo (pri nogometu):
uscire di pugno odbiti (žogo) z roko

11. pren. priti iz; zapustiti, zapuščati kaj:
uscire dall'adolescenza priti iz pubertete
uscire di carica zapustiti funkcijo
uscire dal convento razmenišiti se
uscire indenne, illeso odnesti jo brez poškodb
uscire di minorità postati polnoleten
uscire dalla mischia zapustiti boj (tudi pren.);
uscire dall'ospedale biti odpuščen iz bolnice
uscire di prigione priti iz zapora, vrniti se na prostost
uscirne per il rotto della cuffia s težavo se dokopati do česa
uscirne con la testa rotta pren. dobiti jih po glavi

12. pren. iztrgati se, rešiti se iz:
uscire dalle grinfie di iztrgati se iz krempljev

13. pren. preseči, presegati; dvigniti, dvigati se nad, biti iznad:
uscire dalle competenze di presegati pristojnosti koga
uscire dalla mediocrità dvigniti se nad povprečje

14. pren. priti iz, izvirati:
molti grandi uomini sono usciti dal popolo mnogo velikih mož je prišlo iz ljudstva

15. ekst. uspeti, uspevati; zmagati:
uscire bene, male uspeti, ne uspeti
uscire vincitore zmagati

16. pren. biti narejen, izdelan; biti v prodaji; iziti (knjiga):
uscire di mano, dalle mani biti narejen, izdelan
sta per uscire il secondo volume pred izidom je druga knjiga

17. alpin. doseči; izstopiti, izstopati:
uscire da una parete stopiti iz stene
uscire in vetta doseči vrh

18. pren. jezik končati, končevati se na, s:
uscire in consonante končati se s soglasnikom

19. pren. začeti, začenjati se (maša)